Skupna odškodnina - 850.000,00 SIT. Telesne bolečine - 300.000,00 SIT. Strah - 100.000,00 SIT. Duševne bolečine zaradi ZŽA - 450.000,00 SIT; 1/4 ZŽA je posledica bolezenskih sprememb.
Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo štelo za nepopolen le glede oznake nepremičnin in v zvezi s tem predmetom izvršbe upnika pozvalo, da svoj predlog za izvršbo dopolni. Upnik tega v postavljenem roku ni storil, zato je bilo sodišče prve stopnje upravičeno v skladu z določbo 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju, zavreči predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izvršbo na dolžnikove nepremičnine. Glede ostalih predlaganih sredstev in predmetov izvršbe pa je bil predlog za izvršbo ob vložitvi popolen. Zato sodišče prve stopnje za zavrženje predloga za izvršbo na ostale predmete izvršbe, ni imelo podlage v zakonu.
V obravnavani zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi določbe 259. člena ZIZ, torej predlog za zavarovanje še ne zapadalih občasnih dajatev s predhodno odredbo. Sodišče prve stopnje pa je s sklepom o zavarovanju opr. št. Z 2000/00040-3, z dne 22.5.2000, kot pravilno opozarja dolžnik, izdalo sklep, kot pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini. S takšnim sklepom sodišče prve stopnje o predlogu upnice ni odločilo; za izdani sklep pa upnica predloga ni vložila. Sodišče prve stopnje je torej prekoračilo upničin predlog, dolžnik pa se v ugovoru sklicuje prav na to kršitev, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 357. členom in 3. točko 365. člena ZPP ugovoru ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep.
odpoved dediščini - spor o dejstvih - prekinitev postopka
Ker je izjava zakonite dedinje o eventualni odpovedi dediščini nejasna, je treba najprej dediče o tem vprašati in v primeru spora stranko napotiti na pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL44371
ZOR člen 372, 372. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastaranje
Ker je dolžnik ugovarjal zastaranju preživninske obveznosti, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, je bilo treba ugovor obravnavati. Ker je preživninska obveznost občasna terjatev, je treba sklep o izvršbi spremeniti nad 3 letnim zastaralnim rokom.
Predlagatelji, ki zahtevajo denacionalizacijo na pravni podlagi iz 5. čl. ZDEN, morajo dokazati, da je vsak izmed prodajalcev kot solastnikov nepremičnine sklenil sporno kupno pogodbo za svoj lastninski delež zaradi konkretne grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti. Pomanjkanje razlogov v sklepu o navedenem predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP.
Če je z materialnimi dokazi nedvomno ugotovljeno, da je obdolženec trčil v oškodovančev osebni avtomobil zaradi vožnje po svoji skrajni levi, je oškodovančeva spremenjena izpovedba o obnašanju obdolženca v avtomobilu brez pomena na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.
KZ člen 217, 217/1, 267, 267/3, 217, 217/1, 267, 267/3. ZKP člen 154, 154/3, 154, 154/3.
dokaz - kaznivo dejanje
Če so bili posebne metode in ukrepi dovoljeni na podlagi kataloškega kaznivega dejanja, obtožba pa očita obdolžencu storitev nekataloškega kaznivega dejanja, tako pridobljenih dokazov v sojenju na 1. stopnji ni dovoljeno uporabiti.
ZTLR člen 15, 15/6, 16, 16/4. SZ člen 31, 31/1, 31/2, 33, 33/1.
plačilo dobavljene toplotne energije - stavba v solastnini
Stroški dobavljene toplotne energije v poslovni stavbi bremenijo solastnike glede na velikost njihovega solastniškega deleža, ki mora biti ugotovljen sporazumno.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
vabilo na narok
V primeru, da iz priložene povratnice ni nedvomno razvidno, da je novo označena stranka, ki ima spremenjen naziv in naslov prejela vabilo na narok, na katerem je bilo o zadevi odločeno, stranka pa v pritožbi trdi, da se naroka ni mogla udeležiti, ker ji vabilo ni bilo vročeno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77. S takšnim ravnanjem (nepravilno vročitvijo vabila) je bila namreč stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Čeprav stranka v sodnem roku ni založila predujma, pač pa je to storila po izteku tega roka, vendar pred nastopom procesne pravne posledice zamude (tj. pred izdajo sklepa o zavrženju predloga), zaradi te prekoračitve ta posledica ne more nastopiti.
Če sodišče druge stopnje ugotovi pomembno olajševalno okoliščino, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo (izsiljevani oškodovanec je streljal s pištolo na izsiljevalca in ga smrtno nevarno ranil, zaradi česar je ta trajni invalid), je to podlaga za znižanje posamezne in enotne kazni.
KZ člen 52, 52/2, 229, 229/2, 371, 371/1, 371/1-5.
predlog za pregon - sodišče
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da pravočasnost in dovoljenost začetka kazenskega pregona v postopku na 1. stopnji sploh nista raziskana in o tem ni nobenih razlogov v izpodbijani sodbi, se ta razveljavi po uradni dolžnosti, ker se ta kršitev ni uveljavila v pritožbi.
Če sodišče 1. stopnje prekliče pogojno obsodbo, izreče samo isto kazen zapora, ki je bila določena v pogojni obsodbi, saj se ta kazen v postopku za preklic pogojne obsodbe ne odmeri na novo. Zato tudi znižanje izrečene kazni zapora v pritožbenem postopku ni mogoče.
najemna pogodba za poslovni prostor - odstop od pogodbe
Za odstop od najemne pogodbe in za zahtevo za izpraznitev poslovnih prostorov, ne glede na pogodbene določbe o trajanju najema, zadostuje, da je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Kasnejše plačilo najemnine na odpoved ne more vplivati. Tudi ne dogovarjanja o eventualnem pobotu najemnine z vlaganji v poslovne prostore, če med strankama ni prišlo do dokončnega dogovora.
ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/1, 277, 277/1, 279, 279/1.
zamudne obresti
Poleg plačila obresti od neplačane glavnice (od vložitve tožbe do plačila) ima upnik pravico, da obresti kapitalizira do dneva vložitve tožbe in da od tako kapitaliziranih obresti zahteva obresti v skladu z drugim odstavkom 279. člena ZOR. Tak način obrestovanja ne pomeni, da obresti uveljavlja dvakrat.
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi te obveznosti, in sicer neodvisno od tega, ali jih izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in sodišče mora upoštevati znesek, ki bi ga moral prispevati k preživljanju drugih otrok.
ZPP (1977) člen 16, 16/2, 354, 354/2, 369, 369/2, 381, 16, 16/2, 354, 354/2, 369, 369/2, 381. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem domu člen 13, 14, 13, 14.
delo obsojencev po ZIKS - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Opredelitev delovne obveznosti obsojencev, ki so zmožni za delo, v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS - Ur. l. RS, št. 17/78 - 49/97), ne pomeni, da gre za delovno razmerje. Gre za spor o premoženjski pravici, vendar ne o premoženjski pravici iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za razreševanje tega spora.
Pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem domu (Ur.l. RS, št. 3/79) v 13. členu določa, da se obsojenim osebam izroči obračun o plačilu, ki se obračunava mesečno za nazaj. Po 14. členu navedenega pravilnika lahko zoper obračun obsojenec vloži ugovor pri vodji gospodarske enote, ki mora odločiti o ugovoru najpozneje v petih dneh. Zoper odločitev vodje gospodarske enote se obsojenec lahko pritoži upravniku kazensko poboljševalnega zavoda. Glede na določbo 8. člena ZIKS gre za upravni postopek, tako da je možen po izčrpanju pravnih sredstev znotraj tožene stranke upravni spor in ne delovni spor.