CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL44371
ZOR člen 372, 372. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastaranje
Ker je dolžnik ugovarjal zastaranju preživninske obveznosti, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, je bilo treba ugovor obravnavati. Ker je preživninska obveznost občasna terjatev, je treba sklep o izvršbi spremeniti nad 3 letnim zastaralnim rokom.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je svoj del posojilne pogodbe izpolnila, mora tožena stranka vrniti neplačani del posojila. Pri tem ne morejo biti relevantni ugovori, da je stvar, katero je toženec kupil s posojilom, uničena.
Kadar sta pravdni stranki s pogodbo dogovorili arbitražno reševanje spora, se po 1. odst. 473. čl. ZPP sodišče izreče za nepristojno in zavrže tožbo, vendar le na toženčev ugovor. Tega pa mora podati toženec najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavni, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari (2. odst. 473. čl. ZPP). Toženec pa je ugovor stvarne nepristojnosti tega sodišča v predmetnem sporu zaradi dogovorjenega arbitražnega reševanja spora prvič podal šele v pritožbi. Ker je glede na 2. odst. 473. čl. ZPP glede uveljavljanja takega ugovora prekludiran, njegovih pritožbenih ugovorov v tej smeri pritožbeno sodišče ni smelo več upoštevati. Načelo enakosti vseh upnikov, katerih terjatve so zapadle do začetka postopka prisilne poravnave (tako tistih, ki so se postopka prisilne poravnave udeležili, kot tudi tistih, ki v postopku prisilne poravnave svoje terjatve niso uveljavljali), narekuje tudi poplačilo upnikov skladno s pogoji sklenjene in potrjene prisilne poravnave. To pa pomeni, da je dolžnik dolžan upnikom poplačati v zmanjšanem znesku glede na zgoraj citirani določili 1. in 3. odst. 43. čl. ZPPSL le terjatve po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in ne terjatve, kot jo je ugotovilo prvostopno sodišče v 3. točki izreka izpodbijane sodbe (z zamudnimi obrestmi do poplačila).
Upniku je bil (preko njegovega pooblaščenca) vročen sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo plačilo predujma za stroške za opravo izvršbe. Vendar upnik, kljub opozorilu na posledice, v postavljenem roku predujma ni založil. Zato je sodišča prve stopnje postopek na premičnine ustavilo.
Vse dokler po nasprotni tožbi tožena stranka razpolaga s pravnomočnimi sodnimi odločbami, na podlagi katerih je uspela izterjati dolgovane zneske, ji ni moč očitati neupravičene obogatitve. Pritožnica bi spremembo teh odločb lahko izposlovala le z vložitvijo predloga za obnovo postopka, iz katerega je izhajal izvršilni naslov, kot pravilno ugotavlja že v pritožbi, ne more pa z zahtevkom zaradi neupravičene obogatitve poseči v pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je bilo že odločeno o utemeljenosti terjatev tožene stranke. V vseh primerih, ko je bilo o utemeljenosti terjatev tožene stranke že pravnomočno razsojeno, je prvostopno sodišče imelo podlago za zavrženje dela nasprotne tožbe v drugem odstavku 333. člena ZPP.
Predlagatelji, ki zahtevajo denacionalizacijo na pravni podlagi iz 5. čl. ZDEN, morajo dokazati, da je vsak izmed prodajalcev kot solastnikov nepremičnine sklenil sporno kupno pogodbo za svoj lastninski delež zaradi konkretne grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti. Pomanjkanje razlogov v sklepu o navedenem predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP.
nujni delež - ugotovitev vrednosti zapuščine - nujni delež - razpolaganje z dediščino - vračunanje daril
Prisoja nujnega deleža 1/6 zapuščine je preuranjena, saj ni bila ugotovljena vrednost zapuščine po določbah 28. člena ZD, ni bila še jasno izražena zahteva nujnega dediča za zmanjšanje oporočnih razpolaganj (40. čl. ZD) ter posledično niso bile pravilno uporabljene določbe 34. čl. ZD o vračunanju daril in zmanjšanju oporočnih razpolaganj, če je prikrajšan nujni delež.
ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/1, 277, 277/1, 279, 279/1.
zamudne obresti
Poleg plačila obresti od neplačane glavnice (od vložitve tožbe do plačila) ima upnik pravico, da obresti kapitalizira do dneva vložitve tožbe in da od tako kapitaliziranih obresti zahteva obresti v skladu z drugim odstavkom 279. člena ZOR. Tak način obrestovanja ne pomeni, da obresti uveljavlja dvakrat.
Če sodišče druge stopnje ugotovi pomembno olajševalno okoliščino, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo (izsiljevani oškodovanec je streljal s pištolo na izsiljevalca in ga smrtno nevarno ranil, zaradi česar je ta trajni invalid), je to podlaga za znižanje posamezne in enotne kazni.
Če je z materialnimi dokazi nedvomno ugotovljeno, da je obdolženec trčil v oškodovančev osebni avtomobil zaradi vožnje po svoji skrajni levi, je oškodovančeva spremenjena izpovedba o obnašanju obdolženca v avtomobilu brez pomena na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.
KZ člen 217, 217/1, 267, 267/3, 217, 217/1, 267, 267/3. ZKP člen 154, 154/3, 154, 154/3.
dokaz - kaznivo dejanje
Če so bili posebne metode in ukrepi dovoljeni na podlagi kataloškega kaznivega dejanja, obtožba pa očita obdolžencu storitev nekataloškega kaznivega dejanja, tako pridobljenih dokazov v sojenju na 1. stopnji ni dovoljeno uporabiti.
Čeprav stranka v sodnem roku ni založila predujma, pač pa je to storila po izteku tega roka, vendar pred nastopom procesne pravne posledice zamude (tj. pred izdajo sklepa o zavrženju predloga), zaradi te prekoračitve ta posledica ne more nastopiti.
najemna pogodba za poslovni prostor - odstop od pogodbe
Za odstop od najemne pogodbe in za zahtevo za izpraznitev poslovnih prostorov, ne glede na pogodbene določbe o trajanju najema, zadostuje, da je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Kasnejše plačilo najemnine na odpoved ne more vplivati. Tudi ne dogovarjanja o eventualnem pobotu najemnine z vlaganji v poslovne prostore, če med strankama ni prišlo do dokončnega dogovora.
KZ člen 52, 52/2, 229, 229/2, 371, 371/1, 371/1-5.
predlog za pregon - sodišče
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da pravočasnost in dovoljenost začetka kazenskega pregona v postopku na 1. stopnji sploh nista raziskana in o tem ni nobenih razlogov v izpodbijani sodbi, se ta razveljavi po uradni dolžnosti, ker se ta kršitev ni uveljavila v pritožbi.
Če sodišče 1. stopnje prekliče pogojno obsodbo, izreče samo isto kazen zapora, ki je bila določena v pogojni obsodbi, saj se ta kazen v postopku za preklic pogojne obsodbe ne odmeri na novo. Zato tudi znižanje izrečene kazni zapora v pritožbenem postopku ni mogoče.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
vabilo na narok
V primeru, da iz priložene povratnice ni nedvomno razvidno, da je novo označena stranka, ki ima spremenjen naziv in naslov prejela vabilo na narok, na katerem je bilo o zadevi odločeno, stranka pa v pritožbi trdi, da se naroka ni mogla udeležiti, ker ji vabilo ni bilo vročeno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77. S takšnim ravnanjem (nepravilno vročitvijo vabila) je bila namreč stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZTLR člen 15, 15/6, 16, 16/4. SZ člen 31, 31/1, 31/2, 33, 33/1.
plačilo dobavljene toplotne energije - stavba v solastnini
Stroški dobavljene toplotne energije v poslovni stavbi bremenijo solastnike glede na velikost njihovega solastniškega deleža, ki mora biti ugotovljen sporazumno.
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi te obveznosti, in sicer neodvisno od tega, ali jih izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in sodišče mora upoštevati znesek, ki bi ga moral prispevati k preživljanju drugih otrok.
ZPP (1977) člen 16, 16/2, 354, 354/2, 369, 369/2, 381, 16, 16/2, 354, 354/2, 369, 369/2, 381. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem domu člen 13, 14, 13, 14.
delo obsojencev po ZIKS - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Opredelitev delovne obveznosti obsojencev, ki so zmožni za delo, v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS - Ur. l. RS, št. 17/78 - 49/97), ne pomeni, da gre za delovno razmerje. Gre za spor o premoženjski pravici, vendar ne o premoženjski pravici iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za razreševanje tega spora.
Pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem domu (Ur.l. RS, št. 3/79) v 13. členu določa, da se obsojenim osebam izroči obračun o plačilu, ki se obračunava mesečno za nazaj. Po 14. členu navedenega pravilnika lahko zoper obračun obsojenec vloži ugovor pri vodji gospodarske enote, ki mora odločiti o ugovoru najpozneje v petih dneh. Zoper odločitev vodje gospodarske enote se obsojenec lahko pritoži upravniku kazensko poboljševalnega zavoda. Glede na določbo 8. člena ZIKS gre za upravni postopek, tako da je možen po izčrpanju pravnih sredstev znotraj tožene stranke upravni spor in ne delovni spor.