Izjava dedinje, da soglaša z določitvijo prevzemnika zaščitene kmetije, zahteva pa izplačilo nujnega dednega deleža v višini tolarske protivrednosti 60.000 DEM v času, ko je bila kmetija še zaščitena, kar pa s strani prevzemnika ni bilo sprejeto, ob odločanju pa kmetija tudi ni bila več zaščitena, ne pomeni odpovedi dedovanja zakonitega dednega deleža, kadar se deduje na podlagi zakonitega dedovanja, ne pa na podlagi oporoke.
Tožena stranka kljub pozivu prvostopnega sodišča vse do zaključka postopka na prvi stopnji ni predložila dokazila o zatrjevanem plačilu vtoževanega zneska dne 19.6.1996. Iz priloženega sporočila o obremenitvi, ker ga ni potrdila APP, namreč ni bilo moč sklepati o izvršenem plačilu. Šele pritožbi je kot dokazilo priložila izpisek APP. Tožena stranka ni pojasnila, zakaj tega dokaza ni predložila že v postopku na prvi stopnji.
Ker gre za poseben primer, odločba o dodelitvi stanovanja s strani organa JLA, izdana 2.10.1991, predstavlja pravno podlago za uporabo dodeljenega stanovanja.
Glede na določbo 1. odst. 40. člena ZIZ mora upnik že v predlogu za izvršbo navesti sredstvo in predmet izvršbe, ter druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Tako bi upnik moral podatke o dolžnikovem dolžniku (delodajalcu) navesti že v predlogu za izvršbo, saj drugače izvršbe na dolžnikovo plačo ne bi bilo moč opraviti. Ker je to storil naknadno, stroškov, ki so mu pri tem nastali, ni dolžan nositi dolžnik. Ta je glede na odločitev v sklepu o izvršbi upniku že dolžan povrniti stroške v zvezi s predlogom za izvršbo. V vlogi z dne 14.03.2000 priglašeni stroški tako niso bili potrebni, saj bi se jim upnik lahko izognil z vložitvijo popolnega predloga za izvršbo.
Upnik mora v predlogu za izvršbo navesti številko dolžnikovega žiro računa. Upnikove pritožbene navedbe pa potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da žiro računu št. 50104-601-190391 ni dolžnikov. Upnik navaja, da gre za novo družbo, ki jo je ustanovil dolžnik, da bi lahko posloval preko drugega žiro računa in se izognil plačilu obveznosti. Vendar hkrati ne zatrjuje prehoda obveznosti na to (novo) pravno osebo. Zato za poplačilo izterjevane obveznosti ni moč seči na sredstva na žiro računu te druge pravne osebe.
Skupna odškodnina - 850.000,00 SIT. Telesne bolečine - 300.000,00 SIT. Strah - 100.000,00 SIT. Duševne bolečine zaradi ZŽA - 450.000,00 SIT; 1/4 ZŽA je posledica bolezenskih sprememb.
Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.
Pritožnica smiselno podaja ugovor zoper sklep o izvršbi po izteku roka iz 56. člena ZIZ, ki pa ga mora v skladu z določbo 54. člena ZIZ najprej nasloviti na sodišče prve stopnje.
Po določbi 3. odst. 497. člena ZPP se šteje, da je napoved pritožbe umaknjena, če stranka ne plača predpisane takse niti po opominu sodišča, niso pa podani pogoji za taksno oprostitev.
ZTLR člen 15, 15/2, 15/4, 15/6, 15, 15/2, 15/4, 15/6.
lastninska pravica
Kadar je sporno, ali so bila gradbena dela na solastni stavbi, ki jih je opravil le eden od solastnikov, nujna ali pa le redno vzdrževalna, mora mnenje o značaju del podati izvedenec.
ZPP člen 108, 108/1, 169, 169/2, 108, 108/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niso priložene listine, predložitev katerih zahteva ZPP, je takšna vloga nepopolna in je potrebno vložnika pozvati, da jo v določenem roku dopolni s predložitvijo zahtevanih listin.
Upniku je bil (preko njegovega pooblaščenca) vročen sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo plačilo predujma za stroške za opravo izvršbe. Vendar upnik, kljub opozorilu na posledice, v postavljenem roku predujma ni založil. Zato je sodišča prve stopnje postopek na premičnine ustavilo.
ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382, 382/2. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V primeru, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopke pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. Torej je treba tudi pri odločitvi o dovoljenosti revizije uporabiti določbe ZPP iz leta 1977, to je 2. odstavek 382. člena.
Kadar sta pravdni stranki s pogodbo dogovorili arbitražno reševanje spora, se po 1. odst. 473. čl. ZPP sodišče izreče za nepristojno in zavrže tožbo, vendar le na toženčev ugovor. Tega pa mora podati toženec najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavni, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari (2. odst. 473. čl. ZPP). Toženec pa je ugovor stvarne nepristojnosti tega sodišča v predmetnem sporu zaradi dogovorjenega arbitražnega reševanja spora prvič podal šele v pritožbi. Ker je glede na 2. odst. 473. čl. ZPP glede uveljavljanja takega ugovora prekludiran, njegovih pritožbenih ugovorov v tej smeri pritožbeno sodišče ni smelo več upoštevati. Načelo enakosti vseh upnikov, katerih terjatve so zapadle do začetka postopka prisilne poravnave (tako tistih, ki so se postopka prisilne poravnave udeležili, kot tudi tistih, ki v postopku prisilne poravnave svoje terjatve niso uveljavljali), narekuje tudi poplačilo upnikov skladno s pogoji sklenjene in potrjene prisilne poravnave. To pa pomeni, da je dolžnik dolžan upnikom poplačati v zmanjšanem znesku glede na zgoraj citirani določili 1. in 3. odst. 43. čl. ZPPSL le terjatve po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in ne terjatve, kot jo je ugotovilo prvostopno sodišče v 3. točki izreka izpodbijane sodbe (z zamudnimi obrestmi do poplačila).
postopek za vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - stroški postopka
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS je treba smiselno uporabiti določbe ZNP o razlastitvenem postopku, ki mu je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja po vsebini najbližji in ne določbe prvega odstavka 35. člena ZNP (kot zmotno meni pritožnica). 104. člena ZNP določa, da stroške postopka trpi tisti udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Osebe, ki skupaj pridobijo vozilo, za katerega vejo, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, z namenom, da to vozilo uporabijo za prevoz do določenega kraja, v sostorilstvu storijo kaznivo dejanje prikrivanja po I. odst. 221. v zvezi s 25. čl. KZ. Pri tem ni pomembno, kateri od sostorilcev, ki se z vozilom prevažajo, vozilo uporavlja.
Čeprav sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju delnice kot sestavino zapuščinske mase po zapustniku izrecno ne poimenuje, je obseg zapuščine oziroma izrek o tem z navedbo "delnice, ki so izdane na podlagi lastninskega certifikata št. ... na ime zapustnika" povsem jasen in določen oziroma določljiv ter ga zato pritožbenemu sodišču ni potrebno spreminjati.
nepopoln predlog za izvršbo - postopek z nepopolno vlogo - zavrženje predloga
Upniku ne bi bilo potrebno predložiti sklepa o izvršbi, saj ga je izdalo Okrajno sodišče v Trbovljah t.j. sodišče pri katerem je bil vložen predlog za izvršbo. Moral pa bi sodišču prve stopnje predložiti overjeni prepis sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani s potrdilom o njeni izvršljivosti. Potrdilo o izvršljivosti mora biti skladno z določbo 1. odst. 42. člena ZIZ na sami odločbi.