ZPP člen 108, 108/1, 169, 169/2, 108, 108/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niso priložene listine, predložitev katerih zahteva ZPP, je takšna vloga nepopolna in je potrebno vložnika pozvati, da jo v določenem roku dopolni s predložitvijo zahtevanih listin.
Upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je praviloma (glej 24. člen ZIZ) lahko le tisti, ki je v verodostojni listini označen kot upnik. Gre za procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, saj o utemeljenosti predloga po materialnem pravu izvršilno sodišče niti ne sme odločati. Zato je potrebno predlog, ki ga vloži oseba, ki v verodostojni listini ni označena kot upnik, zavreči.
Po 1. odst. 496.a člena ZPP v postopkih v gospodarskih sporih pritožnik lahko v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti do konca glavne obravnave. Iz podatkov spisa izhaja resničnost navedb pritožnice o njenem opravičilu izostanka z naroka in predloženem zdravniškem potrdilu (priloga B1). Pritožnica je z njim verjetno izkazala, da pritožbi priloženih dokazov brez svoje krivde ni mogla predložiti do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Pritožbi priložene fotokopije položnic (priloge B 2 do B6), je pritožbeno sodišče zato presojalo kot dopustne pritožbene novote, ki bi lahko pripeljale do drugačneag izida postopka, v kolikor bi prvostopno sodišče z njimi razpolagalo.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da je obdolženec v resnici delal in ravnal po pooblastilu podjetja, za katerega je nabavil les (ki je bil kasneje samo deloma plačan), ni neupravično uporabil pravi pečat podjetja na akceptnem nalogu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Ker je bila torej protipravnost njegovega ravnanja izključena, je sodišče druge stopnje pritožbi njegove zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdoženca iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.
Upnik mora v predlogu za izvršbo navesti številko dolžnikovega žiro računa. Upnikove pritožbene navedbe pa potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da žiro računu št. 50104-601-190391 ni dolžnikov. Upnik navaja, da gre za novo družbo, ki jo je ustanovil dolžnik, da bi lahko posloval preko drugega žiro računa in se izognil plačilu obveznosti. Vendar hkrati ne zatrjuje prehoda obveznosti na to (novo) pravno osebo. Zato za poplačilo izterjevane obveznosti ni moč seči na sredstva na žiro računu te druge pravne osebe.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je svoj del posojilne pogodbe izpolnila, mora tožena stranka vrniti neplačani del posojila. Pri tem ne morejo biti relevantni ugovori, da je stvar, katero je toženec kupil s posojilom, uničena.
Glede na določbo 1. odst. 40. člena ZIZ mora upnik že v predlogu za izvršbo navesti sredstvo in predmet izvršbe, ter druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Tako bi upnik moral podatke o dolžnikovem dolžniku (delodajalcu) navesti že v predlogu za izvršbo, saj drugače izvršbe na dolžnikovo plačo ne bi bilo moč opraviti. Ker je to storil naknadno, stroškov, ki so mu pri tem nastali, ni dolžan nositi dolžnik. Ta je glede na odločitev v sklepu o izvršbi upniku že dolžan povrniti stroške v zvezi s predlogom za izvršbo. V vlogi z dne 14.03.2000 priglašeni stroški tako niso bili potrebni, saj bi se jim upnik lahko izognil z vložitvijo popolnega predloga za izvršbo.
Tožena stranka kljub pozivu prvostopnega sodišča vse do zaključka postopka na prvi stopnji ni predložila dokazila o zatrjevanem plačilu vtoževanega zneska dne 19.6.1996. Iz priloženega sporočila o obremenitvi, ker ga ni potrdila APP, namreč ni bilo moč sklepati o izvršenem plačilu. Šele pritožbi je kot dokazilo priložila izpisek APP. Tožena stranka ni pojasnila, zakaj tega dokaza ni predložila že v postopku na prvi stopnji.
ZAP člen 27, 27/4, 36, 27, 27/4, 36. ZASP člen 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2, 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2.
materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodba
Zgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je D.J., zavarovanec tožene stranke, ustavil svoje vozilo pred ožino, D.T., voznik avtomobila tožeče stranke, pa naj bi "oplazil" z vozilom pri hiši št. 324 Baščanska Draga. Takšna dejanska podlaga pa ne omogoča preizkusa, ali je za obravnavani odškodninski primer uporaba 1. odst. 178. čl. ZOR pravilna. V povzetih dejanskih ugotovitvah namreč ni odgovora na vprašanje, katero dolžnost varne vožnje je sploh prekršil zavarovanec tožene stranke. Zato povzete dejanske ugotovitve seveda tudi ne omogočajo presoje o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke.
Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.
nepopoln predlog za izvršbo - postopek z nepopolno vlogo - zavrženje predloga
Upniku ne bi bilo potrebno predložiti sklepa o izvršbi, saj ga je izdalo Okrajno sodišče v Trbovljah t.j. sodišče pri katerem je bil vložen predlog za izvršbo. Moral pa bi sodišču prve stopnje predložiti overjeni prepis sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani s potrdilom o njeni izvršljivosti. Potrdilo o izvršljivosti mora biti skladno z določbo 1. odst. 42. člena ZIZ na sami odločbi.
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo štelo za nepopolen le glede oznake nepremičnin in v zvezi s tem predmetom izvršbe upnika pozvalo, da svoj predlog za izvršbo dopolni. Upnik tega v postavljenem roku ni storil, zato je bilo sodišče prve stopnje upravičeno v skladu z določbo 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju, zavreči predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izvršbo na dolžnikove nepremičnine. Glede ostalih predlaganih sredstev in predmetov izvršbe pa je bil predlog za izvršbo ob vložitvi popolen. Zato sodišče prve stopnje za zavrženje predloga za izvršbo na ostale predmete izvršbe, ni imelo podlage v zakonu.
ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382, 382/2. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V primeru, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopke pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. Torej je treba tudi pri odločitvi o dovoljenosti revizije uporabiti določbe ZPP iz leta 1977, to je 2. odstavek 382. člena.