Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo štelo za nepopolen le glede oznake nepremičnin in v zvezi s tem predmetom izvršbe upnika pozvalo, da svoj predlog za izvršbo dopolni. Upnik tega v postavljenem roku ni storil, zato je bilo sodišče prve stopnje upravičeno v skladu z določbo 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju, zavreči predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izvršbo na dolžnikove nepremičnine. Glede ostalih predlaganih sredstev in predmetov izvršbe pa je bil predlog za izvršbo ob vložitvi popolen. Zato sodišče prve stopnje za zavrženje predloga za izvršbo na ostale predmete izvršbe, ni imelo podlage v zakonu.
Osebe, ki skupaj pridobijo vozilo, za katerega vejo, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, z namenom, da to vozilo uporabijo za prevoz do določenega kraja, v sostorilstvu storijo kaznivo dejanje prikrivanja po I. odst. 221. v zvezi s 25. čl. KZ. Pri tem ni pomembno, kateri od sostorilcev, ki se z vozilom prevažajo, vozilo uporavlja.
Če do vložitve predloga za obnovo postopka preteče več kot pet let od dneva pravnomočnosti odločbe, ki je bila izdana v prejšnjem postopku, predlog pa tudi ni podan iz razloga po drugi ali četrti točki 394. člena ZPP, se predlog za obnovo postopka zavrže.
Taksni zavezanec bi bil dolžan plačati le še takso za zaznambo neposredne izvršljivosti v znesku 1.500,00 SIT, vendar pa ZST v 31. členu določa, da se določbe poglavja o prisilni izterjavi ne uporabljajo, če neplačana taksa ne presega 150 točk, kar ob vrednosti 15,00 SIT znaša 2.250,00 SIT. Zato za prisilno izterjavo takse za zaznambo neposredne izvršljivosti v višini 1.500,00 SIT ni podlage v zakonu.
Izjava dedinje, da soglaša z določitvijo prevzemnika zaščitene kmetije, zahteva pa izplačilo nujnega dednega deleža v višini tolarske protivrednosti 60.000 DEM v času, ko je bila kmetija še zaščitena, kar pa s strani prevzemnika ni bilo sprejeto, ob odločanju pa kmetija tudi ni bila več zaščitena, ne pomeni odpovedi dedovanja zakonitega dednega deleža, kadar se deduje na podlagi zakonitega dedovanja, ne pa na podlagi oporoke.
postopek za vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - stroški postopka
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS je treba smiselno uporabiti določbe ZNP o razlastitvenem postopku, ki mu je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja po vsebini najbližji in ne določbe prvega odstavka 35. člena ZNP (kot zmotno meni pritožnica). 104. člena ZNP določa, da stroške postopka trpi tisti udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
odpoved dediščini - spor o dejstvih - prekinitev postopka
Ker je izjava zakonite dedinje o eventualni odpovedi dediščini nejasna, je treba najprej dediče o tem vprašati in v primeru spora stranko napotiti na pravdo.
Ko je izvršba pravnomočno ustavljena, ni mogoče predlagati novega izvršilnega sredstva. V postopku, ki ga več ni, ni mogoče ničesar predlagati ali spreminjati.
Po določbi 3. odst. 497. člena ZPP se šteje, da je napoved pritožbe umaknjena, če stranka ne plača predpisane takse niti po opominu sodišča, niso pa podani pogoji za taksno oprostitev.
Tožena stranka kljub pozivu prvostopnega sodišča vse do zaključka postopka na prvi stopnji ni predložila dokazila o zatrjevanem plačilu vtoževanega zneska dne 19.6.1996. Iz priloženega sporočila o obremenitvi, ker ga ni potrdila APP, namreč ni bilo moč sklepati o izvršenem plačilu. Šele pritožbi je kot dokazilo priložila izpisek APP. Tožena stranka ni pojasnila, zakaj tega dokaza ni predložila že v postopku na prvi stopnji.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da je obdolženec v resnici delal in ravnal po pooblastilu podjetja, za katerega je nabavil les (ki je bil kasneje samo deloma plačan), ni neupravično uporabil pravi pečat podjetja na akceptnem nalogu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Ker je bila torej protipravnost njegovega ravnanja izključena, je sodišče druge stopnje pritožbi njegove zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdoženca iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/4, 19, 19/4.
izvršba in zavarovanja
Če izvršitelj ni prejel niti odredbe sodišča o pravi izvršbe, niti ustreznih listin iz 4. odst. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, niti predujma za stroške za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja, tedaj izvršitelj ni upravičen do plačila za storitev v stalnem znesku v višini 25 točk (tar. št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev) za postavko seznanitev s spisom in vpis v evidenco.
Tožena stranka torej ni uspela dokazati, da si je pred objavo oglasa pridržala pravico potrditve že izdanega naročila, niti tega, da tožeča stranka ni opravila naročenega dela skladno z dogovorom, ker naj bi po trditvah tožene stranke ne izdelala tudi kupona za popust pri nakupih pri toženi stranki. Da je tožeči stranki naročila tudi izdelavo kupona za popust, niti ni zatrjevala. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da mora tožena stranka naročeno in v skladu z dogovorom opravljeno delo tožeči stranki plačati (600. člen v zvezi s prvim odstavkom 623. člena ZOR).
Vse dokler po nasprotni tožbi tožena stranka razpolaga s pravnomočnimi sodnimi odločbami, na podlagi katerih je uspela izterjati dolgovane zneske, ji ni moč očitati neupravičene obogatitve. Pritožnica bi spremembo teh odločb lahko izposlovala le z vložitvijo predloga za obnovo postopka, iz katerega je izhajal izvršilni naslov, kot pravilno ugotavlja že v pritožbi, ne more pa z zahtevkom zaradi neupravičene obogatitve poseči v pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je bilo že odločeno o utemeljenosti terjatev tožene stranke. V vseh primerih, ko je bilo o utemeljenosti terjatev tožene stranke že pravnomočno razsojeno, je prvostopno sodišče imelo podlago za zavrženje dela nasprotne tožbe v drugem odstavku 333. člena ZPP.