36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo.
ZPP (1977) člen 12, 368. ZTPDR člen 13. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo člen 57, 58.
razrešitev - ravnatelj - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - zakonitost razrešitve - predhodno vprašanje - plača
Ker je sklep o razrešitvi tožnika s funkcije direktorja postal pravnomočen, ni dopustno v sporu zaradi plačila razlike med plačo direktorja in plačo na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik razporejen po razrešitvi, ugotavljati (kot predhodnega vprašanja), ali je bila razrešitev s funkcije direktorja nezakonita. Ker je za delodajalca po razrešitvi nastala obveznost, da tožnika razporedi na delovno mesto, ki je primerno njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, je za odločitev v sporu zaradi plačila razlike plače bistveno le, ali je sklep o razporeditvi na drugo delovno mesto zakonit.
Pravice in obveznosti pogodbenih strank so nastale s sklenitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z izločitve enega subjekta iz drugega in ne z delitveno bilanco, zato mora tožena stranka izpolniti z dogovorom prevzete obveznosti.
Pogoj za obstoj zakonske domneve o umiku napovedi pritožbe je dejstvo, da stranka ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo, ne pa da o tem ni obvestila sodišča.
izvršba na plačo - omejitve izvršbe - plača - preživnina
Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Če pravilnik tožene stranke o disciplinski odgovornosti uporablja pri opisu disciplinskih kršitev samostalniške glagolnike, ki se tvorijo iz nedovršne oblike glagola (neizvrševanje, dajanje podatkov, dajanje netočnih poročil it.), to ne pomeni, da lahko delavec stori to kršitev le z večkratnim dejanjem, ampak tudi z enim samim. Na primer, tudi enkratna neizpolnitev delovnih nalog in obveznosti pomeni kršitev delovnih obveznosti zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve, da je dolgovani znesek delno poravnal in se glede preostanka z upnikom dogovoril, da bo le-tega plačal naknadno, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove niti kdaj niti v kakšni višini je dolg delno poravnal. Prav tako pa ne pove, kdaj sta z upnikom sklenila dogovor o odložitvi plačila preostanka zneska, kolikšen je preostanek dolga, niti do kdaj naj bi bil ta plačan. V dokaz svojih trditev pa dolžnik tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je znesek neutemeljen, oziroma da ugovarja zaradi poplačila celotnega dolga, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove, zakaj je znesek neutemeljen, niti zakaj ga ni dolžan plačati v celoti. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil oziroma predlagal nobenega dokaza (2. odst. 53. člena ZIZ). Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30101
KZ SFRJ člen 148, 148/1, 148/2. ZKP člen 358, 358/3.
kaznivo dejanje uporabe nedovoljenih bojnih sredstev
Pritožbeno sklicevanje na izjavi, zapisani v obliki uradnih zaznamkov, kateri bi naj dal M. L. organom kazenskega pregona in varnostno obveščevalni službi Ministrstva za obrambo, nista dokaz in zato na osnovi njih ni mogoče sprejeti prav nobenih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov.
S splošnimi trditvami, da je imel opravljeni posel napake (pri čemer naročnik ni navedel, kakšne napake so bile ugotovljene in da je o njih obvestil izvajalca) ni mogel uspeti z svojimi pravicami glede napak izvršenega dela.
Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik tožeče stranke, prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na drugega odvetnika, le-ta pa na tretjega odvetnika in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 37, 38, 38-4.
odpravnina - osnova za odpravnino
Če je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina v višini 24 povprečnih plač, ki jih je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, ni mogoče v osnovo šteti tudi prejemke, ki jih je delavec v tem obdobju prejel iz naslova delitve dobička po 37. členu SKPG-90.
stroški - priznanje terjatve v stečajnem postopku - umik tožbe
Tožena stranka (v stečaju) ni upravičena do povračila stroškov za ugovor v pravdi, če je priznala tožnikovo terjatev v stečajnem postopku in je tožeča stranka tožbo zato umaknila.
Vloga stranke, da naj se glavna obravnava preloži zaradi odsotnosti direktorja ne more predstavljati upravičenega razloga za preložitev glavne obravnave. Narok se vseeno opravi, če stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.
Če stranka k pritožbi zoper sklep o tem, da se šteje pritožba za umaknjeno zaradi neplačila sodne takse po opominu, predloži dokaz o plačilu sodne takse, sodišče sklep o tem, da se šteje pritožba za umaknjeno, razveljavi in vrne zadevo v nov postopek.
ZIZ člen 7, 38, 38/2, 7, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - stroški izvršbe - predujem za stroške
Upnik mora založiti za stroške izvršitelja minimalni znesek predujma, kot ga določa 11. čl. Pravilnika, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje predvidelo morebitne višje stroške oprave izvršbe.