ZIZ člen 7, 38, 38/2, 7, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - stroški izvršbe - predujem za stroške
Upnik mora založiti za stroške izvršitelja minimalni znesek predujma, kot ga določa 11. čl. Pravilnika, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje predvidelo morebitne višje stroške oprave izvršbe.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 30, 31.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - začasno presežni delavec
Če je bil delavec v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v letu 1992 zakonito opredeljen za začasni presežek in je izkazano, da tudi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zanj ne bi bilo dela, ima iz naslova reparacije za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo po pravnomočni sodni odločbi v letu 1997 pravico do nadomestila plače, kot bi pripadalo delavcu na čakanju, saj je bil zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova plače oškodovan le v tem obsegu.
V postopkih za izdajo plačilnega naloga, kadar je sodba izdana s skrajšano obrazložitvijo (1. odst. 496. člena ZPP) sta procesni predpostavki za pritožbo, pravočasna napoved pritožbe in plačana sodna taksa za pritožbo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
članstvo - odločilna dejstva
Obveznost plačila članarine izhaja iz članstva v eni od sekcij pri Gospodarski zbornici. Zato je odločilno za odločitev o tej obveznosti tudi raziskati in upoštevati pravila o načinu včlanjevanja in prenehanju članstva v sekciji.
Le trditve o obstoju možnosti, da lahko tožena stranka garažni boks odtuji ali obremeni ne kažejo na potrebo po zavarovanju terjatve na vrnitev le-tega z začasno odredbo. Brez konkretnejšega zatrjevanja in dokazovanja, da bo tožena stranka dejansko odtujila ali obremenila garažni boks ni izkazana tista nevarnost, ki je predpisana in je sicer objektivna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov.
Če tožnica ni izkazala za verjetno, da v postopku na prvi stopnji iz opravičenih razlogov ni založila zneska, potrebnega za stroške v zvezi z izvedbo predlaganega dokaza (izvedenca), ne more v pritožbi uspešno predlagati, naj se ta dokaz izvede (2. odst. 352. čl. ZPP/77). Ker zaradi neplačila predujma sodišče prve stopnje ni dopustilo dokaza z izvedencem, s tem ni bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. >
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 37, 38, 38-4.
odpravnina - osnova za odpravnino
Če je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina v višini 24 povprečnih plač, ki jih je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, ni mogoče v osnovo šteti tudi prejemke, ki jih je delavec v tem obdobju prejel iz naslova delitve dobička po 37. členu SKPG-90.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. ZPP (1977) člen 282, 369. ZDR člen 106. ZTDR člen 83.
pravica do sodnega varstva - rok za vložitev tožbe - molk organa
Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko določeni oz. v primernih rokih. V nasprotnem primeru se z nerazumnim podaljševanjem rokov zmanjšuje pravna varnost. Zahteva po upoštevanju razumnih rokov izhaja tudi iz določbe 3. odst. 8. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja, s tem, da se po tej določbi šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so dobave po predloženih računih oziroma dobavnicah sporne, ker so na dobavnicah prevzem blaga potrdile njemu povsem nepoznane osebe in ker dobavnice niso potrjene z njegovo štampiljko; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
S splošnimi trditvami, da je imel opravljeni posel napake (pri čemer naročnik ni navedel, kakšne napake so bile ugotovljene in da je o njih obvestil izvajalca) ni mogel uspeti z svojimi pravicami glede napak izvršenega dela.
36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - razmerje
Vse dolžnikove ugovorne trditve in predloženi dokazi se nanašajo na leti 1997 in 1998, torej na čas pred izdajo sodbe. Te razloge bi mogel in moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja pravnomočni izvršilni naslov, medtem ko z njimi v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ne more (več) uspeti.
Čeprav je tožeča stranka v ugodu pritožbe navedla, da uveljavlja le pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in nepravilne uporabe materialnega prava, pa je z obrazložitve pritožbe dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato teh pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
Pogoj za obstoj zakonske domneve o umiku napovedi pritožbe je dejstvo, da stranka ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo, ne pa da o tem ni obvestila sodišča.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki na prošnjo dalo dodatni rok za odgovor na tožbo in ker tudi v tem roku ni vložila odgovora, spremenjeni pa so bili tudi pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, je utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik tožeče stranke, prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na drugega odvetnika, le-ta pa na tretjega odvetnika in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke.
Če tožnik v tožbi navedene kot toženo stranko osebo, ki ne obstaja več (neobstoječ subjekt) in nato sam navede kot toženo stranko osebo, ki je lahko pravdna stranka, gre za popravo tožbe in ne za spremembo tožbe.