ZOR člen 262, 262/2, 644, 644/1, 644/3, 262, 262/2, 644, 644/1, 644/3.
gradbena pogodba - nadzor - odgovornost
Nadzorni organ ne odgovarja za jamčevalni zahtevek investitorja iz gradbene pogodbe, ampak je lahko samo odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi slabega nadzora. Jamčevalni zahtevek je lahko utemeljen samo proti izvajalcu in projektantu.
Dolžnik za pritožbo zoper odreditev prenakazila že vplačanega predujma in naložitev založitve predujma v višini 180.000,00 SIT upniku, nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden.
Čeprv iz obrazložitve sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje odločilo tudi o delu tožbenega zahtevka, ki ga v izreku sodbe ni, tega ni moč popraviti s popranvim sklepom, ampak je treba izdati dopolnilno sodbo.
V postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja podajajo mnenja o preostali delovni zmožnosti izvedeniški organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V postopku sodnega varstva pravic je zato potrebno upoštevati in vrednotiti tudi na ta način pridobljene dokaze oz. ugotovljena dejstva. Le če sodišče presodi, da je bilo zdravstveno stanje, invalidnost oz. preostala delovna zmožnost v predsodnem postopku pomanjkljivo ugotovljena, lahko pribavi dopolnilno mnenje oz. dodatno obrazložitev izvedeniškega organa iz predsodnega oz. upravnega postopka, ali pa po določbi 252. člena ZPP izvedeniško delo zaupa zapriseženemu sodnemu izvedencu, strokovnemu zavodu, bolnišnici, fakulteti,.. Zato je zmotno stališče tožnika, da sodna odločba a priori ne bi smela temeljiti na izvedenskem mnenju invalidske komisije I. in II. stopnje, prav tako tudi niso sprejemljive pavšalne ocene o pristranskosti teh komisij, ker so to izvedeniški organi tožene stranke.
ZUKZ člen 49, 49/1. ZPP (1977) člen 70, 70/1, 70, 70/1.
pristojnost sodišča
Tako ZUKZ kot ZPP/77 sta bila zvezna predpisa. Zato sporazuma o pristojnosti Gospodarskega sodišča v Splitu, ki sta ga dogovorili pravdni stranki v 8. členu omenjene kupoprodajne pogodbe, ni mogoče obravnavati kot dogovora o pristojnosti tujega sodišča, kot je to storilo prvostopno sodišče, pač pa kot dogovor o krajevni pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke.
S poizvedbami pri Pošti Slovenije so bile ovržene pritožbene trditve, da je vabilo za glavno obravnavo prejel nekdo drug in ne pooblaščenec tožene stranke.
Subjekt, ki je pravdo pravnomočno izgubil in je bila sodba izvršena, ne more zahtevati odtujenih sredstev nazaj z argumentacijo, da jih je tožnik iz prvotne pravde "neupravičeno pridobil".
Časopis, v katerem so povzete običajne in bralcem znane (aktualne in regionalno naravnane) vrste člankov in oglasov, ne predstavlja avtorskega dela. Zato pri povzemanju takšnih člankov in oglasov ne gre za predelavo (oz. "skazitev") avtorskega dela.
ZPIZ člen 293, 293. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
kategorija invalidnosti
Ker je neipodbijani del sodbe sodišča prve stopnje o uvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti in zaposlitvi na drugem ustreznem delu postal pravnomočen, ne more tožnik uspešno izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj ni mogoč sočasen obstoj dveh kategorij invalidnosti.
Registrsko sodišče je dolžno presojati skladnost sklepa skupščine d.o.o., na katerem temelji predlagani vpis, z veljavno družbeno pogodbo; če pri tem ugotovi, da temelji sklep na določilih družbene pogodbe, ki so bila v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljena za nična, zavrne predlagani vpis.
Prepoved vpisa v sodni register dejavnosti d.o.o.: K/74.110 Pravno svetovanje (razen storitev, ki jih po zakonu lahko opravljajo le odvetniki) ne izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah, iz Zakona o odvetništvu in niti iz Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - prevzem izpolnitve
Z izpolnitvijo pogodbe o prevzemu izpolnitve je bil upnik stečajnega dolžnika v celoti poplačan, stečajna masa je bila zmanjšana, upnik stečajnega dolžnika pa je bil privilegiran.
Pri oblikovanju pokojninske osnove in odmeri višine invalidske pokojnine, se upoštevajo le osnove, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki v času zavarovanja. Po upokojitvi, za nazaj, zavarovalnih osnov ni več mogoče spreminjati. Zato ni podan pogoj za obnovo postopka, če tožnica trdi, da ni vedela za možnost, da lahko plačuje prispevke po višji zavarovalni osnovi od tiste, ki jo je dejansko plačevala, s čemer bi pridobila pravico do višje pokojnine.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 21, 21/1, 21/3, 22, 125, 126, 129. ZPIZ-92 člen 202. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - delovno razmerje - obvezna praksa v času šolanja
Tožniku se čas, ko je opravljal obvezno prakso v času šolanja, ne more všteti v pokojninsko dobo na podlagi takrat veljavnega Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/64), saj takšnega dela ni mogoče šteti za sklenjeno delovno razmerje po 21. členu ZTPZ, ne glede na obseg dela, ki ga je tožnik v obravnavanem obdobju opravljal.
Zakon o nepravdnem postopku ureja samo postopek za ureditev meje, če je le ta sporna, ne pa postopka za obnovo meje, ko le ta ni sporna ali pa je že bila pred tem urejena v mejnem ugotovitvenem postopku.