povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti – imisije zaradi povečanega prometa – pravica do zdravega življenjskega okolja
Dejstvo, da tožniki zaradi neprestanega hrupa, vibracij in onesnaženega ozračja, ki je posledica bistveno povečanega prometa po ulici, ob kateri živijo, trpijo zaradi nespečnosti, utrujenosti in motenj duševnega ravnovesja, utemeljuje prisojo odškodnine za duševne bolečine za kršitev osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja.
V okviru odločitve o pravici do revizije je odločilna vrednost spornega predmeta, ki se nanaša le na vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Zato navedba sporne vrednosti, ki jo je tožena stranka označila v reviziji, ne glede na svojo višino, ne more omogočiti ugotovitve, da je revizija, vložena le proti odločitvi o stranski terjatvi, dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodnikov pritožbenega sodišča - sodnik kot priča
Razumnega dvoma v nepristranskost vseh pritožbenih sodnikov ne more vzbuditi okoliščino, da je bila v postopku na prvi stopnji zaslišana sodnica, ki je sedaj pritožbena sodnica, saj tožnik hkrati pojasnjuje, da ji pri sklepanju sedaj izpodbijanja sodne poravnave ne očita ničesar.
ničnost pogodbe zaradi podlage - kavza - kršitev moralnih pravil
Ničnost pogodbe je praviloma vezana na nedopustnost njene podlage (kavze). Zato je treba tudi nemoralnost ravnanja stranke pogodbenega razmerja upoštevati v okviru pogodbene podlage.
Za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso relevantne le razmere od sklenitve pogodbe do vložitve tožbe, ampak tudi razmere po vložitvi tožbe.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v zadevi iz pristojnosti drugega sodišča
Vrednost spornega predmeta obravnavane zadeve presega 8.345,86 EUR, prav tako ne gre za spor iz drugega odstavka 30. člena ZPP, pristojnosti okrajnega sodišča pa tudi ne utemeljuje 57. člen ZPP, na katerega se sklicujeta tožnika. Navedeno pomeni, da bi se moral konkretni spor obravnavati pred okrožnim sodiščem.
Toženčeva zaveza v menični izjavi za izpolnitev obveznosti, ki v času podpisa menične izjave še niso nastale, je veljavna, saj se bianco menice v poslovni praksi uporabljajo prav za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje menice še nista določena.
Pravica do izpodbijanja zunaj stečaja je vezana le na tista pravna dejanja dolžnika, s katerimi so bili oškodovani upniki glede terjatev, ki so zapadle v plačilo. Smisel takšne zakonske ureditve je v tem, da se tovrstno varstvo upnikov omejuje glede njihovih že nastalih terjatev, pri čemer je izključeno varstvo bodočih terjatev. Po drugi strani pa se za takšno terjatev ne zahteva izvršilni naslov, temveč zadošča, da je ta zapadla v plačilo.
Nujno sosporništvo (kot podvrsta enotnega sosporništva) je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.
azil - očitno neutemeljena prošnja - odložitev odstranitve iz RS
Tožena stranka je odločbo oprla na okoliščine, ki so v tej zadevi po presoji sodišča odločilne in izkazujejo obstoj pogojev za odločanje po določbi 6. alineje 55. člena ZMZ.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 64, 64/3, 64/4, 65, 65/1-2, 83, 83/3, 84.ZUP člen 281, 281/1.
odpravljena odločba tožene stranke – pravni interes tožene stranke za revizijo
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj, nima pa na razpolago druge možnosti varstva svojih pravic v upravnem sporu. V obravnavani zadevi ima tožena stranka položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje, dolžnost ravnanja po pravnomočni sodni odločbi pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.
ZUS-1 člen 17, 19, 22, 22/1.ZPP člen 80, 374, 374/2.
dovoljenost revizije – neobstoječa stranka – izbris pravne osebe iz sodnega registra
Ker je bila tožeča stranka, v imenu katere je odvetnik vložil revizijo, pred tem že izbrisana iz sodnega registra zaradi redne likvidacije, je odvetnik vložil revizijo v imenu tožeče stranke, ki v času vložitve revizije ni obstajala. Neobstoječi pravni subjekt pa ne more biti stranka v upravnem sporu in zato nima pravice vložiti revizije. Naknadno predloženo pooblastilo pa ni pooblastilo stranke, ki je navedena kot revident.
Revizija izpodbijani sodbi očita, da je o pokojnikovi razsodnosti ob sestavi oporoke odločila brez strokovnih podlag, čeprav naj bi izpovedbe zaslišanih prič narekovale postavitev izvedenca medicinske stroke. Vendar pa bolezen (z jemanjem zdravil), ugotovljena za obdobje, v katerem je zapustnik sestavil oporoko, kljub bolezenskim znakom, ki jih potrdijo priče, še ne narekuje strokovnega izvedenskega mnenja o razsodnosti ob sestavi oporoke.
zastaranje odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo - subjektivni zastaralni rok - zaključenost zdravljenja
Obseg nepremoženjske škode, izvirajoče iz telesnih poškodb, je znan, ko je končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanja življenjskih aktivnosti ...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Zato ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.
Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnik je revizijo vložil sam, pri tem pa ni izkazal in tudi ne navajal, da ima opravljen pravniški državni izpit.