Ker se izrečena stranska kazen zaradi zastaranja ne sme več izvršiti, tožnik nima več pravno varovanega interesa, da izdano odločbo izpodbija. To pa velja tudi v primeru, da je bila izrečena stranska kazen izvršena že pred nastopom zastaranja izvršitve. Revizijsko sodišče je tako revizijo, za katero revident nima pravnega interesa, na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
Pri kaznivem dejanju preprečitve uradnega dejanja uradni osebi se zakonitost ravnanja policistov presoja glede na okoliščine v času izvedbe uradnega dejanja, četudi se na podlagi poznejših dejanj in preverjanja prvotni sum o kaznivem dejanju ne potrdi. Pri tem glede na naravo teh nalog ni vselej nujno, da policisti v času ukrepanja določno vedo, za katero konkretno kaznivo dejanje gre, ampak zadošča, da so podane okoliščine, ki utemeljujejo sum, da je dejanje storjeno ali da se pripravlja storitev kaznivega dejanja.
denacionalizacija - upravičenec - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen ima položaj denacionalizacijskega upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja lahko le tisti cerkveni pravni subjekt, ki je bil ob podržavljenju lastnik premoženja in ki je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 deloval na območju Republike Slovenije.
Ker izpodbijana odločitev nima razlogov o tem, ali je vrnitev predmetnih parcel sploh mogoča (status teh parcel) oziroma, da za vrnitev niso podane nobene ovire, določene v ZDen, je preuranjena odločitev o tem, da Republika Slovenija ni pasivno legitimirana.
Ker revidenti v reviziji niso niti neposredno niti opisno navedli, kateri pogoj za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZPPčlen 339, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu – odločanje brez listin
Revident je v zahtevi za denacionalizacijo z dne 6.12.1993 navedel, da je bilo premoženje, katerega vrnitev zahteva, prvotno v lasti njegovega očeta, podržavljeno pa Š.I. in A.S., ki sta to premoženje pred tem dedovala, ter da je edini preživeli član družine S. Glede na takšno vsebino pravočasne zahteve za denacionalizacijo je ugotovitev sodišča prve stopnje, da revident v upravnem postopku ni uveljavljal vrnitve premoženja, podržavljenega A.S. in Š.I., v obsegu, kot sta ga prej podedovala po njegovem očetu, v nasprotju z listinami v spisu.
azil – mednarodna zaščita - psihična sposobnost stranke, da o preteklih dogodkih pripoveduje na realne način
Tožena stranka bi morala argumentirano pojasniti, zakaj predložene zdravstvene dokumentacije ne sprejema oziroma zakaj meni, da ni zadosten dokaz o zdravstvenem stanju prve tožnice, saj je v predloženi zdravstveni dokumentaciji med drugim tudi zdravniško potrdilo z dne 10.5.2006 Zdravstvenega doma H., v katerem je med drugim navedeno, da prva tožnica toži zaradi nevrotičnih motenj. Zgolj sama navedba tožene stranke, da v sposobnost pripovedovanja prve tožnice o preteklih dogodkih ni mogoče podvomiti, za presojo pravilnosti ocene o psihičnem stanju prve tožnice, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ne zadostuje. Zaradi tega razloga je neutemeljena oziroma neobrazložena tudi navedba, da prva tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokazila, na podlagi katerega bi bilo mogoče podvomiti v njeno sposobnost biti stranka v postopku. Tudi pritožbeno sodišče pripominja, da ni sporno vprašanje, ali je prva tožnica sposobna biti stranka v postopku, ampak, ali je njena psihična sposobnost takšna, da omogoča, da o preteklih dogodkih pripoveduje na realen način.
Nasprotna tožba se šteje za samostojno tožbo, kolikor gre za navedbo vrednosti spornega predmeta. Ker tožnika po nasprotni tožbi vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi nista navedla, njuna revizija ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004329
ZKP člen 39, 39/1-5, 39/1-6, 44, 344, 344/1, 355, 355/1, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 372/1-4, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 11, 145.URS člen 29, 29/1-3.
izločitev državnega tožilca – izločitveni razlog - sodelovanje v drugih postopkih – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – sprememba obtožbe – presoja navedb pritožbe – načelo neposrednosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev dejanja – ogrožanje varnosti
Namen izločitvenega razloga iz 5. točke 39. člena ZKP ni preprečiti, da bi isti državni tožilec oziroma sodnik sodeloval v različnih kazenskih postopkih zoper istega obdolženca, temveč je smisel tega izločitvenega razloga, da ne bi isti sodnik oziroma tožilec v isti zadevi in o isti odločbi odločal v različnih funkcijah.
ZDen člen 3, 4, 5, 56, 56/1, 56/2.ZPP člen 377, 381, 384/1.ZIZ člen 10, 10/1.
denacionalizacija - kupna pogodba - časovne meje denacionalizacije - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o napotitvi na pravdo - začasna odredba
Ker gre v obravnavani zadevi za klasično kupno pogodbo iz leta 1966, za katero ni bil podlaga nobeden od predpisov iz 3. in 4. člena ZDen, za zahtevo za denacionalizacijo velja splošna časovna meja, torej Ustava iz leta 1963. Ta pogoj ni bil izpolnjen, zato je bila odločitev o neutemeljenosti zahteve materialnopravno pravilna.
Sklep nepravdnega sodišča o napotitvi na pravdo ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Res je sicer po drugem odstavku 56. člena ZDen zoper odločitev sodišča druge stopnje dovoljena revizija, vendar se ta določba glede na prvi odstavek istega člena nanaša samo na sodno odločbo, s katero je odločeno o denacionalizaciji, sklep glede napotitve na pravdo pa ni taka odločba. Enako velja za revizijsko izpodbijani sklep o začasni odredbi.
Po spremembi tožbe tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla glede primarnega tožbenega zahtevka, ki je predmet odločitve v izpodbijani sodbi in s tem tudi predmet revizijskega izpodbijanja. V smeri opredelitve vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkom, ki je predmet revizijskega preizkusa, je bila pasivna tudi tožena stranka.
javno zbiranje ponudb za najem nepremičnin – akt poslovanja – akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu
Akt poslovanja, ne glede na to, da v formalnem smislu vsebuje vse sestavine upravnega akta, ni mogoče šteti za upravno odločbo, četudi je po zunanji obliki sestavljen kot upravna odločba, vključno s pravnim poukom, ki napotuje na upravni spor, in ga ne bi bilo mogoče šteti za tako odločbo niti v primeru, da bi bil izdan v upravnem postopku.
ZUP člen 43, 43/2, 67, 67/2, 129.ZDRS člen 29.ZUS-1 člen 85, 85/2.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev - zavrženje
Ker tožnica v postavljenem roku ni dopolnila vloge v skladu z zahtevo organa prve stopnje, niti ni zaprosila za podaljšanje roka, je tudi po presoji sodišča prve stopnje organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je vlogo tožnice zavrgel.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Ustavno sodišče RS je odločilo, da ureditev ZPP, ki stranki ne omogoča, da bi se, kadar sodišče v primeru nenavedbe vrednosti spornega predmeta ne pozove tožnika k dopolnitvi tožbe, vrednost določila kasneje ni v neskladju z ustavo, zato tudi v tej zadevi neravnanje sodišča prve stopnje po 45. členu ZPP v revizijski fazi postopka ne more vplivati na to, da bi stranka naknadno pridobila pravico do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - potni stroški strank
Nastanek potnih stroškov in izguba časa, povezana s potovanji na drugo sodišče, ne moreta biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi, ko je bila pristojnost v skladu s 105.a členom ZS na drugo okrajno sodišče z območja istega višjega sodišča.
nedovoljenost revizije zaradi nedoseganja revizijskega praga
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR oziroma 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). V konkretnem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 3.600 EUR in torej revizijski prag ni bil presežen, zato je revizija nedovoljena in jo je vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Taksni zavezanec ni plačal takse za sodbo in predlog za obnovo postopka po nalogu oziroma opominu v 15-dnevnem roku, zato je sodišče pravilno odločilo, da mora poleg neplačane takse za sodbo in predlog za obnovo postopka plačati še 50% pribitka kot kazensko takso. Stranka lahko zahteva pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, na podlagi 32. člena v zvezi z 32.a členom in 34. členom ZST vrnitev polovice plačane takse za vlogo, ki je bila zavržena, v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa plačana in to ni predmet pritožbenega postopka. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo višino sodne takse, jo je tožeča stranka dolžna plačati, nato pa bo lahko zahtevala povrnitev dela plačane takse iz naslova zavrženja predloga za obnovo postopka.
obnova postopka – nova dejstva in novi dokazi – sprememba tožbene podlage – dobrovernost posesti
Kadar se zahteva obnova postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, je odločitev odvisna od vpliva, ki bi ga dejstva in dokazi iz predloga za obnovo postopka utegnili imeti na dotlej ugotovljeno dejansko podlago sodne odločbe. Če je ta tolikšen, da bi to lahko imelo za posledico vsebinsko spremembo odločbe v korist predlagatelja, sodišče postopek obnovi, sicer ne. Vendar to ne pomeni, da je v predlogu za obnovo postopka dopustno uveljavljati vsakršna (nova) dejstva, tudi taka, ki z v postopku do pravnomočnosti ugotovljeno dejansko podlago niso v neposredni zvezi in ki dejansko podlago tožbenega zahtevka zastavljajo povsem na novo.
Tožnica za razsojo odločilnega dejanskega substrata s sklicevanjem na pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice ne dopolnjuje, spreminja, temveč skup odločilnih dejstev, na katerih je temeljila pravnomočna odločitev, nadomešča z novimi, drugačnimi dejstvi, ki na novo zastavljajo torišče spora in za razsojo v zadevi terjajo uporabo drugačnih materialnih norm. To pa presega namen in vsebino obravnavanega izrednega pravnega sredstva.