določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Pavšalna in nekonkretizirana trditev, da bi samo drugo sodišče lahko nepristransko odločalo v zadevi, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Revizija je dovoljena, če je izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na strani revidenta.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – pravna in dejanska podlaga – odškodninski spor - zavrženje revizije
Tožeča stranka je poleg zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode uveljavljala tudi zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Zahtevka se, čeprav se uveljavljata z eno tožbo, opirata na različno dejansko in pravno podlago, zato je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek ločeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – pristojnost okrajnega sodišča - strokovni sodelavec okrožnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je ena od 21 tožnikov zaposlena kot strokovna sodelavka pri Okrožnem sodišču A., za odločanje v zadevi pa je pristojno Okrajno sodišče A., ni tak tehten razlog, ki bi utemeljeval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja -
Tako vzročna zveza med storitvijo ali opustitvijo storilca in nastalo posledico kot tudi sklepanje, s katero krivdno obliko je ravnal storilec kaznivega dejanja, zavisi od predhodno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
CZ člen 125, 125/1, 125/3, 145, 145/1, 145/3-1, 151c, 151c/1. ZUS člen 41, 72, 72/3.ZUS-1 člen 85.ZCS-1 člen 12, 12/1-14.
tranzitni postopek – naknadni obračun carine – odstranitev blaga izpod carinskega nadzora – odgovornost voznika blaga – sosporništvo – krajevna in stvarna pristojnost carinskega urada
Za odgovornost voznika v tranzitnem carinskem postopku 145. člena CZ ni mogoče razlagati brez upoštevanja določbe 3. odstavka 125. člena CZ, ki je lex specialis za takšen postopek. Za voznikovo solidarno odgovornost za plačilo carinskega dolga mora biti izpolnjen subjektivni pogoj, da je zavestno sodeloval pri postopkih neupravičene odstranitve blaga izpod carinskega nadzora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004355
ZKP člen 407.KZ člen 48.
neprava obnova kazenskega postopka - odmera kazni obsojencu - pogojni odpust – razveljavitev pravnomočne sodbe, s katero je bila izrečena kazen zapora
Če je bil v času razveljavitve pravnomočne sodbe obsojenec na pogojnem odpustu in mu je v novem sojenju pravnomočno izrečena kazen zapora, se mu položaj glede pogojnega odpusta ne sme poslabšati. V takem primeru se mu čas pogojnega odpusta, če niso podani pogoji za njegov preklic, šteje kot že prestana kazen po sodbi, izrečeni v ponovljenem sojenju.
ZUS 64, 64/1, 64/3. ZMZ člen 53, 53/1. ZUS-1 člen 76.
seznanitev prosilca z informacijami o stanju v izvorni državi
V konkretnem primeru bi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka morala tožnike še pred izdajo odločbe seznaniti z vsemi viri, ki jih je pridobila in uporabila pri svoji odločitvi in izdaji izpodbijane odločbe, in jim dati možnost, da se o njih izjavijo, nato pa se do njihovih izjav opredeliti in jih oceniti glede na informacije o stanju v njihovi matični državi. Ker tožena stranka ni tako ravnala, je tudi po presoji pritožbenega sodišča kršila pravila upravnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek.
denacionalizacija – varovanje prekluzivnega roka za vložitev zahteve – skupni pravni naslednik
Pravočasna zahteva vlagateljice zahtevka bi bila v korist tožnice, le če bi bila do denacionalizacije istega dela premoženja, do katerega je upravičena tožnica, upravičena tudi vlagateljica zahtevka.
ZP-1 člen 156, 156/1-1.ZVCP-1 člen 4, 23, 23/1-39.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – cestni promet – obveznosti delodajalcev – delovno vozilo – vozilo za prevoz oseb ali blaga
Delovno vozilo ni vozilo, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, kar je zakonski znak prekrška po prvem odstavku 4. člena ZVCP-1.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4, 83, 83/1. ZUP 281, 281/1.
nedovoljena revizija stranke z interesom – odpravljena odločba tožene stranke – odločba upravnega organa ni dokončna
V obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0010975
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1. ZTLR člen 33.SPZ člen 49.OZ člen 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitvena tožba - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - načelo vestnosti in poštenja
Tožnica je svojo „solastninsko pravico na nepremičnini“ (pravilneje pravico, ki preprečuje zavarovanje) dokazala s predložitvijo prodajnih pogodb, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da je solastninsko pravico poskušala vpisati v zemljiško knjigo, kar potrjuje, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika K. N. prešla na kupca M. in nato na tožnico M. Ma. Slednja sicer res ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica, vendar ima na podlagi pridobljenih upravičenj t.i. lastninsko pravico v pričakovanju.
Tožnici tudi ni očitati pasivnosti glede vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj je toženko seznanila z izvenknjižnim stanjem pravic, s tem pa pokazala zadostno mero skrbnosti, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim.
Toženka je ravnala nepošteno, ko je kljub temu, da je bila seznanjena, da dejansko stanje lastništva nepremičnine ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju ter da se tožnica poskuša vknjižiti v zemljiško knjigo, ali povedano drugače, ko je kljub temu, da je vedela za obstoj izvenknjižnih pravic tretjih, zahtevala sodno pridobitev zastavne pravice.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZPP člen 70, 70/1-6, 72, 72/2.ZUP člen 260, 260/1-1. 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – glavna obravnava
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
enotno dovoljenje za gradnjo – vpliv hrupa na okolje
Ne drži, da sodišče prve stopnje ni dalo konkretnih odgovorov glede spornih dejstev. Prvostopno sodišče se je strinjalo s stališči tožene stranke, ki pa jih v izpodbijani sodbi ni ponavljalo, temveč se je na njih skladno z 2. odstavkom 67. člena ZUS sklicevalo. Ob tem pa je podalo še dodatna pojasnila k tožbenim ugovorom, ki jih tožnika ponavljata tudi v pritožbi.
Ugovori v zvezi z vložitvijo (neposredne) obtožnice so predmet presoje v postopku odločanja o ugovoru zoper obtožnico, ne pa v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o priporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004347
ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/2, 420, 420/2, 427.KZ člen 3.
dokazna ocena - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona – blanketna norma
Sprememba dopolnilne norme ne vpliva na pravno oceno obstoja kaznivega dejanja pri tistih blanketnih kazenskopravnih normah, pri katerih je že ob sami označbi dopolnilne norme mogoče predvideti, da gre za napotitev na spreminjajočo in vsakokratnim razmeram prilegajočo se normo z drugega pravnega področja.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je potrebno upoštevati poleg oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic tudi načelo objektivne pogojenosti.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja v izreku sodbe – predpogodba - razlogi o odločilnih dejstvih
Opis obsojenčevega dejanja v izreku sodbe, da je obsojenec sklenil predpogodbo za prodajo stanovanja, v kateri je lažno zagotavljal, da je lastnik stanovanja in da je stanovanje prosto bremen, čeprav kupnine zanj takrat še ni odplačal, s čimer je oškodovanca zapeljal, da mu je plačal kupnino, čeprav obsojenec ni imel namena, da nanj prenese lastništvo stanovanja, vsebuje vse znake kaznivega dejanja goljufije.
revizija – dovoljenost revizije – zavrženje revizije – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta
Ker se tožničin zahtevek, ki je bil s pravnomočno sodbo v celoti zavrnjen, ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – pravno priznana škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi začasno zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah – telesne bolečine - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Izjemnost pravne priznanosti začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti pomeni, da mora biti zmanjšanje življenjske aktivnosti zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali pa da morajo biti podane posebne (neobičajne) okoliščine.
Pri prisoji odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti mora sodišče poleg subjektivnih kriterijev (vpliva spremembe zunanjosti, njene opaznosti in obsega na psihično ravnovesje) upoštevati tudi objektivne kriterije (v kakšni meri oškodovančeva sprememba zunanjosti povzroča zgražanje, pomilovanje, neugodne občutke in druge negativne reakcije okolice).