opomin zaradi neopravičenih izostankov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - pravočasnost
Tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS je potrebno vložiti v roku 30 dni, kot to določa 1. odstavek 26. člena ZUS. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, pa prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno (1. odstavek 26. člena ZUS).
tranzitni carinski postopek - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - voznik tovornega vozila - carinski dolžnik - solidarna odgovornost za carinski dolg
V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 145. člena CZ je carinski dolžnik oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora, ob tem pa ni pomembno, ali je ravnala po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004667
ZKP člen 358, 358/1-1, 358/1-3, 420, 420/2.KZ člen 217, 217/1.
obstoj kaznivega dejanja - goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker sta sodišči z izpodbijanima sodbama utemeljili oprostitev obdolženca na 3. točki 358. člena ZKP (ker dejanje, opisano v obtožbi okrožnega državnega tožilca, ni dokazano), zahteva za varstvo zakonitosti ne more uspeti z vprašanjem, ali so v dejanju obdolženca opisani (vsi) znaki kaznivega dejanja goljufije.
carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine - odločba o zasegu blaga do pravnomočnosti odločitve sodišča o kršitvah pravic intelektualne lastnine - začasna narava odločbe o zasegu - pravni interes v upravnem sporu
Glede na določila ZCUKPIL odločba carinskega organa o zasegu blaga pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve pristojnega sodišča o tožbi zaradi kršitev pravic intelektualne lastnine. Pravni položaj zaseženega blaga je nato urejen s to sodbo.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi morala revidenta natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
Zoper sodbo, ki jo izda Upravno sodišče, je dovoljena pritožba le v dveh primerih. Prvi primer je tedaj, ko sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt. Drugi primer je, če sodišče odloči o zakonitosti posamičnega akta ali dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika po 66. členu ZUS-1 (prvi odstavek 73. člena ZUS-1). Glede na to, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo, pritožba zoper sodbo ni dovoljena, kot je bil tožnik tudi pravilno poučen v pravnem pouku sodbe.
popravni sklep – pristojnost predsednika senata – očitna pomota v navedbi datuma seje
Ker ZUS-1 ne ureja postopka poprave sodbe, se za izdajo sklepa o popravi sodbe na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo določbe ZPP. V tem okviru se uporablja tudi določba prvega odstavka 328. člena ZPP, po kateri sklep o popravi izda predsednik senata.
pravice obrambe - obramba z zagovornikom - zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti - zagovornik po pooblastilu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti nosi odgovornost, da kršitev zakona, ki jo uveljavlja, razločno pojasni oziroma utemelji.
denacionalizacija - razpolaganje s stvarjo, za katero obstaja dolžnost vrnitve - ničnost
Toženec je razpolagal s stvarjo že v letu 1988, torej pred uveljavitvijo ZDen, zato sporna pogodba iz leta 1993 ne predstavlja novega razpolaganja z nepremičnino v smislu določbe prvega odstavka 88. člena ZDen. S tem v zvezi je vsekakor materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede ugotovitve ničnosti te pogodbe.
Pogodbena stranka, ki s svojim ravnanjem sopogodbeniku preprečuje izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, razdrtja izročilne pogodbe ne more zahtevati (drugi odstavek 120. člena v času sklenitve pogodbe veljavnega ZD, oziroma 568. člen sedaj veljavnega OZ.
Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, samo odločanje o njej pa zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva njeno izdajo, mora že v zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter to izkazati. Kot verjetno mora izkazati tudi, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo.
carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra
Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse. O tem vprašanju je revizijsko sodišče namreč že zavzelo stališče (zadeva X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008 in ostale), ki je enako stališču v izpodbijani sodbi in je tudi uveljavljeno v sodni praksi sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.