razveza preužitkarske pogodbe - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbe
Razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja ne more zahtevati izročevalec, ki sopogodbeniku preprečuje izvrševanje pogodbenih obveznosti iz neutemeljenih razlogov. In ravno to je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru.
Glede na izrecen dogovor pogodbenih strank, da bodo zneski kupnine izročeni osebno tožencema, se revidenta tudi neutemeljeno sklicujeta na določbo drugega odstavka 318. člena ZOR, ki ureja plačevanje denarne obveznosti po pošti. Navedena zakonska določba namreč ureja časovni vidik izpolnitve (kdaj je dolg poravnan), v ničemer pa ne posega v primere, ko je izrecno dogovorjena osebna izročitev denarja.
Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja so prešle do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo (prvi odstavek 939. člena ZOR).
ZD člen 132, 142, 145.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - višina dednega deleža - dovoljenost revizije - sosporniki na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vsak od več dedičev odgovarja za zapustnikove obveznosti samo do višine vrednosti svojega dednega deleža in če ta ne zadostuje za kritje celotne obveznosti (dolga), lahko upnik plačilo razlike zahteva od drugih dedičev.
Pravilno je stališče, da je pred vložitvijo tožbe potekel objektivni zastaralni rok iz drugega odstavka 376. člena ZOR. Škoda je namreč tožniku nastala v trenutku, ko je nastopila fikcija umika tožbe in ne šele takrat, ko je tožnik izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil (kar bi prišlo v poštev pri računanju subjektivnega zastaralnega roka).
pravica do sojenja v razumnem roku - pravni interes za sodno uveljavljanje pravice do sojenja v razumnem roku - 23. člen Ustave
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se, izhajajoč iz narave ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo v upravnem sporu uveljavlja s ciljem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje pristojnega sodišča (Okrajnega sodišča v Piranu). To tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da obstaja pravni interes, ki ga mora imeti tožnik ves čas upravnega spora, le toliko časa, dokler pristojno sodišče o tožbi oziroma pritožbi ne odloči. Ko odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu ne more biti več. Torej dejanje, ki ga ni več, očitno ne more posegati v ustavno pravico, katere varstvo je uveljavljal tožnik v upravnem sporu zoper toženo stranko.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3, 89. ZUP (1986) člen 244, 244/2, 263, 263/1-1.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje - sprememba prvostopenjske upravne odločbe v škodo pritožnika - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Ker je merilo za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vrednost izpodbijanega dela, se pri presoji dovoljenosti revizije upošteva le z drugostopenjsko upravno odločbo odpravljeni del odškodnine, ki pa ne presega 20.000,00 EUR.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-2.
carine - dovoljenost revizije - združitev na revizijski stopnji - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - obnovitveni razlog - ponarejena potrdila o poreklu blaga - odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti
Sodba Sodišča Evropskih skupnosti, na katero se sklicuje tožeča stranka, glede na njeno vsebino ni pravno pomembna za rešitev obravnavanih zadev.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 215, 244, 244/1, 286, 286/2.ZOR člen 192.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - materialnopravni ugovor - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - prekluzija
Oškodovanca imata glede vzročne zveze v predmetni zadevi res dolžnost njenega (zatrjevanja in) dokazovanja, toda tisto, s čimer se pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ukvarja v povezavi z institutom vzročne zveze in kar poenostavljeno tako tudi imenuje, ni pravnorelevantna vzročna zveza. Dejansko gre za ugovor deljene odgovornosti in z njim povezano (morebitno) delno razbremenitev odgovornosti tožene stranke za škodo na stvareh tožnikov, ki sta jo sama povzročila oziroma h kateri sta s svojim neskrbnim ravnanjem prispevala. V skladu z določbama 192. člena ZOR pa trditveno in dokazno breme glede pravno pomembnih dejstev s tem v zvezi ne leži na oškodovancu, temveč na odgovorni osebi. Za predmetno zadevo to pomeni, da zaradi drugačne razporeditve trditvenega in dokaznega bremena na temelju omenjene materialne norme tožnikoma ni mogoče naprtiti odgovornosti za neuspešno zbiranje procesnega gradiva, nujnega za odločitev sodišča o tem ugovoru. Negativne posledice nekonkretizacije dejstvenih navedb in opustitve ustrezne dokazne ponudbe v tem okviru smejo tako v nasprotju s tistim, kar v obrazložitvi svoje sodbe meni pritožbeno sodišče, bremeniti le toženo stranko, tožnikov pa ne.
pritožba v upravnem sporu - prehodne določbe ZUS-1
V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje U 172/2006, ki jo je tožnik izpodbijal s pritožbo, izdana 12.1.2007, torej v času, ko je že veljal novi ZUS-1, zato se na podlagi določbe prvega odstavka 107. člena ZUS-1 glede pravnih sredstev zanjo uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
CZ (1995) člen 19, 23, 52. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
naknadno preverjanje carinske deklaracije
Tretji odstavek 23. člena CZ določa v primeru predložene fakture, pri kateri vrednost blaga ne ustreza določbam CZ o dogovorjeni ceni, carinski organ ugotovi carinsko vrednost v skladu s 17. do 19. členom CZ. Carinski organ je po 1. odstavku 19. člena CZ na podlagi razpoložljivih podatkov določil vrednost vozila.
Na procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe pazi sodišče po uradni dolžnosti samo. Za to presojo ni nujen kontradiktoren postopek in razpravljanje.
pravica države do odgovora na informacijo v TV mediju - kritika dela državnih organov - konkurenca pravice do odgovora in pravico do svobode izražanja
Zaradi vloge, ki jo imajo v družbi, so državni organi podvrženi strogi presoji svojega delovanja in so zato dolžni trpeti višjo stopnjo kritike in ostra, neprizanesljiva, včasih pretirana mnenja, izražena v neredko polemičnih razpravah v javnosti. Objava odgovora bo v takih primerih mogoča, kadar bo šlo za informacijo o kakšni javni zadevi (ali odgovor nanjo), ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine, pretehta nad svobodo izražanja oziroma upravičuje poseg države vanjo.
URS člen 33, 35, 36, 67.ZOR člen 47, 103/1, 105/1.
pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - ničnost pogodbenih določil - delna ničnost - poseg v pravice zasebnosti - omejitve glede bivanja v stanovanju
Pogodbena določba, da tožnica ne bo dovolila v svojem stanovanju (s pogodbo o razdružitvi pridobljenem realnem delu hiše) stalne naselitve nobenemu moškemu, nedopustno posega v njene s 35. členom URS zagotovljene pravice zasebnosti, in je zato nična.