ZUS-1 člen 2, 2/1.ZUP člen 259, 259/1, 281, 281/1.ZPP člen 105a, 105a/1, 154, 154/1, 168, 168/5, 169, 169/2.
odprava prvostopne upravne odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - stroški sodnega in upravnega postopka - oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - ogrožanje dejavnosti - nelikvidnost
Kadar je prvostopna upravna odločba oziroma sklep odpravljen, stranka nima pravnega interesa za sprožitev upravnega spora. Stroškov upravnega postopka ni mogoče prvič zahtevati šele v upravnem sporu. Če pravna oseba dejansko ne posluje, ampak obstoja le formalno, njeno poslovanje zaradi plačila sodnih taks ne more biti ogroženo.
revizija - prisilna izterjava carinskega dolga - preizkus materialnega prava po uradni dolžnosti - odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - zastaranje pravice do izterjave carinskega dolga
Ker je bil tožnik "aktivni družbenik" družbe, izbrisane po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, je odgovoren za plačilo njenega carinskega dolga.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - uporaba ZPP-D - zavrženje revizije
Revizija je bila vložena 29. 10. 2008, torej potem, ko je 1. oktobra 2008 začel veljati ZPP-D, ki pa v drugem odstavku 130. člena določa, da se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih, če je bila pred uveljavitvijo te novele zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
obnova sodnega postopka - nova dejstva - ugotavljanje dejanskega stanja v sodnem postopku
Sodni postopek se zaradi novega dejstva ali dokaza lahko obnovi le, če sodišče samo ugotavlja dejansko stanje. Kadar sodišče odloča na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, niso izpolnjene procesne predpostavke za dovolitev obnove, zato sodišče tak predlog zavrže.
V presojo navedb pritožbe, ki so pravno irelevantne, se pritožbeno sodišče ni dolžno spuščati, niti ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti.
predlog za nadaljevanje postopka - oškodovanec - smrt oškodovanca - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - upravičeni tožilec - predlog za pregon - načelo akuzatornosti - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - pouk o procesnih pravicah
Če v roku treh mesecev od smrti zasebnega tožilca ni podan predlog za nadaljevanje postopka, izda sodišče odločbo, kakršno je glede na fazo postopka treba izdati po določbah ZKP v primeru, ko ni obtožbe upravičenega tožilca - sodišče ni dolžno ugotavljati, ali obstajajo osebe iz 55. člena ZKP, jih iskati in jih nato po 14. členu ZKP poučevati o njihovi pravici do nadaljevanja postopka.
OZ člen 1060.ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 158, 173, 177, 200, 203.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - vdihavanje hlapov škodljivih čistil - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah
Sodišči prve in druge stopnje sta sodili, da ni dopustno delo (brez ustreznih zaščitnih ukrepov) v okolju, polnem hlapov, med katerimi so bili škodljivi zlasti hlapi čistil. Za delovni proces je bila odgovorna toženka, ki ni uspela dokazati, da so bili delovni pogoji ustrezni in da ni kriva, čeprav delavcem ni dala nobenih navodil v zvezi s čim manjšo uporabo topil in škodljivih sredstev, ni omogočila uporabe zaščitnih mask in tožnika ni pošiljala na predpisane sistematske preglede.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - izrek enotne kazni - stranska denarna kazen - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora - širjenje nedovoljenih posegov v okolje
Enotno kazen izreče sodišče ob upoštevanju posameznih določenih kazni in ne sme posamezne kazni določiti oziroma jo izreči šele pri izreku enotne kazni.
Stroškovni zahtevek je akcesorne narave, kar pomeni, da je vezan na konkreten postopek in se lahko obravnava in o njem odloči le v tistem postopku, v katerem so stroški nastali. V primerih, ko so podani pogoji za odločanje upravnega sodišča na seji, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že ob vložitvi pravnega sredstva oziroma odgovora nanj.
ZUS-1 člen 34, 34/1-2, 76, 82. ZUP(1986) člen 279.
ničnost odločbe - dovolitev priglašenih del
Tožnica bi morala ničnost upravnih odločb uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele potem je možno sodno varstvo (tudi) zaradi ničnosti v upravnem sporu. Ta del tožbe je bil zato pravilno zavržen na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
ZKP člen 521, 521/1, 525, 525/1, 525/2. Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pravna podlaga za odreditev pripora - pogoji za pripor - utemeljen sum - begosumnost - neogibnost pripora - varščina - trajanje pripora
Ker je začasni ekstradicijski pripor odrejen na podlagi zaprosila za začasen odvzem prostosti, navedenega v 16. členu Evropske konvencije o izročitvi, ki je listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu, sodišču ni treba vsebinsko presojati obstoja utemeljenega suma kot pogoja za odvzem prostosti.
davki – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednost spornega predmeta - pcto
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če ta ne uspe izkazati obstoja pogojev za dovoljenost, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno. Pavšalna navedba vrednosti spornega predmeta ne zadostuje za dovoljenost revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
davki - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela akta - trditveno in dokazno breme - navedba vrednosti spornega predmeta
Zgolj navedba vrednosti spornega predmeta (pcto 84.612,91 EUR), brez kakršnekoli dodatne navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, po stališču Vrhovnega sodišča za revizijo ne zadostuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004690
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - sprememba obtožbe - kršitev kazenskega zakona - vzročna zveza
Če je obtožnica že pred spremembo na glavni obravnavi v obrazložitvi (ne pa tudi v tenorju) vsebovala očitek obsojencu, da je bil v njegovem organizmu prisoten alkohol nad dovoljeno mejo, v ravnanju državnega tožilca, ki je glede na novo okoliščino (v izvedenskem mnenju ugotovljeno količino alkohola) spremenil obtožnico, ne gre za zlorabo pravice.
Revident mora natančno izkazati, kolikšen znesek je v obravnavani zadevi sporen. Če tega ne stori, ne zadosti trditvenemu in dokaznemu bremenu in Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
status žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Med delovne deportirance v smislu določbe 2. člena ZZVN ni mogoče uvrstiti oseb, ki so bile tako kot tožnik napotene na delo na podlagi veljavnih predpisov po odredbi takratnih oblasti in so ves čas živele v kraju stalnega prebivališča.
odločba o pritožbi – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Ker je bil s tožbo izpodbijani upravni akt, izdan na podlagi pravnega sredstva, ki v izreku ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CARINE - UPRAVNI SPOR
VS1011063
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89, 107, 107/2. ZCUKPIL člen 9, 11, 11/1.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine - zaseg blaga
Glede na prvi odstavek 11. člena ZCUKPIL je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.
revizija – dovoljenost revizije – pravniški državni izpit
Glede na pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. 6. 2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.