davek od dobička pravnih oseb - stroški ogrevanja - upravljanje večstanovanjskih zgradb - imenovanje izvedenca - dejansko stanje
Pravilnost izkazovanja prihodkov in odhodkov gospodarske družbe je strokovno vprašanje, ki razen v enostavnih primerih, terja postavitev izvedenca. Če davčni zavezanec zaračunava opravljene storitve v svojem imenu in za svoj račun, so prihodki iz tega naslova predmet davka od dobička pravnih oseb.
status vojnega veterana - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - vpis v evidenco vojnih veteranov
Ker je tožena stranka na podlagi v postopku ugotovljenega dejanskega stanja presodila, da je bil tožniku status vojnega veterana priznan v nasprotju z določbo 6. točke 2. člena Zakona o vojnih veteranih, je s tem, ko je razveljavila odločbo o vpisu tožnika v evidenco vojnih veteranov, pravilno uporabila pravno sredstvo, predvideno v 105. členu ZVojI.
Ker je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje glede primarnega zahtevka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo temu sodišču v nov postopek, podrednega zahtevka sploh ne bi smelo presojati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med sodnikom pristojnega sodišča in stranko v postopku
Okoliščina, da je toženec oče sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi in ki spada med sodišča z majhnim številom sodnikov, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Zakonodajalec je kriterije za zaščito kmetij določil glede na objektivno primernost zemljišč za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Zaščita kmetije se ne ocenjuje na podlagi trenutne oblike gospodarjenja, temveč na objektivne zmožnosti za kmetijsko in gozdno dejavnost.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
CZ člen 62. UICZ člen 656, 656/1-1, 656/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1, 91, 92. ZUS člen 67, 67/2.
povračilo preveč plačanih carinskih dajatev - naknadno predloženo potrdilo o poreklu - ustreznost potrdila o poreklu
Carinski organ ugodi zahtevku za povračilo le v primeru, če se da na podlagi razpoložljivih podatkov zanesljivo ugotoviti, da se naknadno predloženo potrdilo nanaša na zadevno blago. Ni utemeljen revizijski ugovor, da bi se moral uporabiti 62. člen CZ, saj ta govori o naknadnem preverjanju že sprejete carinske deklaracije in ne o dopolnjevanju nepopolne ECL, za kar pa gre v obravnavanem primeru, v katerem tožeča stranka prvotno ni uveljavljala preferencialne obravnave, niti ni predložila potrdila.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni naslov - pravni posel - pridobitni način - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - priposestvovanje - nepremičnina v družbeni lastnini - dobroverna posest
33. člen ZTLR zahteva za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla vpis v zemljiško knjigo. Ker pa je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica sporne nepremičnine druga pravna oseba, bi moral tožnik izkazati prehod lastninske pravice na njegovega pravnega prednika, torej prodajalca.
Tožnik bi moral dokazati dobroverno posest po 28. členu ZTLR, vsaj 10 let od uveljavitve URS dalje, pri čemer je tožbo vložil že 28. 1. 2000. Poleg tega tožnik tudi ni bil dobroveren posestnik, saj se je do sklenitve kupnih pogodb zavezal, da je najemnik. Po sklenitvi kupnih pogodb pa tudi ni mogel biti v dobri veri in toženka v odgovoru na revizijo pravilno ocenjuje, da se je udeleževal postopka pred gospodarskih sodiščem kot intervenient na strani tožeče stranke, torej stranke, od katere naj bi kupil sporni del nepremičnine.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev statusa družbe z ZGD - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivni družbenik - aktivni družbenik - vpliv družbenika na uskladitev statusa družbe
Družba ima vedno vsaj enega aktivnega družbenika. Iz tega logično sledi, da je imel toženec lahko le položaj aktivnega družbenika, ker je imel drugi družbenik (v družbi sta bila le dva družbenika) položaj pasivnega družbenika.
Obveznost aktivnega družbenika, da poravna obveznosti nepravočasno usklajene družbe, ni odškodninska obveznost, kjer bi bilo potrebno dokazati krivdo.
Stališče, da bi družbeniki odgovarjali za obveznosti družbe do višine zneska, za katerega bi se morala družba dokapitalizirati skladno z določbami ZGD, bi pomenilo zgolj izpeljavo pravila, da družbeniki za obveznosti kapitalske družbe ne odgovarjajo oziroma da odgovarjajo samo s tistim premoženjem, ki so ga ob ustanovitvi vložili v kapitalsko družbo.
davki - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Pomembnost pravnega vprašanja izkazuje s tem, da naj Vrhovno sodišče pravno presodi, ali je imel tožnik pravico kupiti nepremičnino za opravljanje dejavnosti bodisi od sebe kot fizične osebe ali od tretje osebe kot je bilo v izpodbijanem primeru, ko je stanovanje kupil od prodajalca. Glede na to, da navedeno pavšalno vprašanje v sodni praksi ni sporno, saj lahko kupi nepremičnino vsaka pravno in poslovno sposobna oseba, tu po vsebini zadeve ne gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.
davki - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela akta - trditveno in dokazno breme - navedba vrednosti spornega predmeta
Zgolj navedba vrednosti spornega predmeta (pcto 84.612,91 EUR), brez kakršnekoli dodatne navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, po stališču Vrhovnega sodišča za revizijo ne zadostuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004690
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - sprememba obtožbe - kršitev kazenskega zakona - vzročna zveza
Če je obtožnica že pred spremembo na glavni obravnavi v obrazložitvi (ne pa tudi v tenorju) vsebovala očitek obsojencu, da je bil v njegovem organizmu prisoten alkohol nad dovoljeno mejo, v ravnanju državnega tožilca, ki je glede na novo okoliščino (v izvedenskem mnenju ugotovljeno količino alkohola) spremenil obtožnico, ne gre za zlorabo pravice.
davki – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednost spornega predmeta - pcto
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če ta ne uspe izkazati obstoja pogojev za dovoljenost, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno. Pavšalna navedba vrednosti spornega predmeta ne zadostuje za dovoljenost revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
status žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Med delovne deportirance v smislu določbe 2. člena ZZVN ni mogoče uvrstiti oseb, ki so bile tako kot tožnik napotene na delo na podlagi veljavnih predpisov po odredbi takratnih oblasti in so ves čas živele v kraju stalnega prebivališča.
odločba o pritožbi – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Ker je bil s tožbo izpodbijani upravni akt, izdan na podlagi pravnega sredstva, ki v izreku ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Revident mora natančno izkazati, kolikšen znesek je v obravnavani zadevi sporen. Če tega ne stori, ne zadosti trditvenemu in dokaznemu bremenu in Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
koncesija - pravno varstvo po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja
Pravila pravnega varstva po ZRPJN se uporabljajo najdlje v okviru postopka oddajanja koncesije, dokler teče postopek javnega razpisa za koncesijo do izdaje upravne odločbe o podelitvi koncesije, ne more pa se sistem pravnega varstva po tem zakonu uporabljati tudi po tem, ko je odločba o podelitvi koncesije že izdana.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CARINE - UPRAVNI SPOR
VS1011063
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89, 107, 107/2. ZCUKPIL člen 9, 11, 11/1.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine - zaseg blaga
Glede na prvi odstavek 11. člena ZCUKPIL je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.