ZZavar člen 73/4, 73/8, 76, 317.ZZVZZ člen 62/1, 62/2-6. ZUS člen 25/3, 64/3.
odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - dvig premije za dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj - začetek postopka o odvzemu dovoljenja - hujša kršitev pravil aktuarske stroke
Če ni na voljo dovolj zanesljivih podatkov o dejanskem porastu "medicinske inflacije" za relevantno obdobje, potem tožnica, upoštevajoč splošne pogoje, ne sme potrditi dviga cen premij, če je na voljo več posrednih metod za njihovo ugotovitev, mora izčrpati vse možnosti za pridobitev najzanesljivejših podatkov. Tožničina navedba, da je izbira metode izračuna, izbira predpostavk v računu, in izbira varnostnega pasu stvar aktuarjeve presoje, je sprejemljiva le tedaj, če zadeva prognozo bodočih dogodkov in je v skladu s pravili aktuarske stroke.
zavarovalno zastopanje - samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - pripravniki - obvestilo zavarovalnice
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja Agencije, in se usposabljajo, lahko sodelujejo pri sklepanju zavarovalnih poslov le ob prisotnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje Agencije. Pogoj za njihovo sodelovanje pa je, da je zavarovalec seznanjen s statusom obeh prisotnih zavarovalnih zastopnikov. Taki zavarovalni zastopniki ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - generalni sekretar - predčasna razrešitev - prenehanje delovnega razmerja
Po spremembah Statuta je bilo delovno mesto generalnega sekretarja mogoče zasesti le na podlagi sklepa o imenovanju, določen je bil tudi mandat. To samo po sebi sicer še ne pomeni, da stranki tudi po spremembah Statuta nista mogli skleniti delovnega razmerja za nedoločen čas. Zato je za presojo pravne narave njunega razmerja, kot sta ga oblikovali po sprejetju navedenih sprememb Statuta, pomembna predvsem interpretacija 2. člena individualnih pogodb o zaposlitvi. Po teh določbah se pogodbi sklepata le "za čas imenovanja". Iz takšnega besedila jasno izhaja, da stranki nista sklenili delovnega razmerja za nedoločen čas, čeprav sta takšno možnost imeli, temveč sta se dogovorili za delovno razmerje za čas trajanja mandata (t. j. za določen čas).
Prvi prevoznik za izgubo pošiljke v razmerju do pošiljatelja blaga ali prevzemnika blaga tako ali tako odgovarja na podlagi 17. člena CMR (v zvezi s 3. členom CMR). Pojem prvega prevoznika v smislu 36. člena CMR (v zvezi s 34. členom CMR) zato zajema tudi tistega prevoznika, ki je (zgolj) sklenil prevozno pogodbo s pošiljateljem blaga, pa čeprav sam ni niti prevzel blaga niti ni pristopil k izvrševanju prevoza. Ni razloga, da ne bi enak princip veljal tudi v razmerju med podprevoznikom in nadaljnjim pod-podprevoznikom. Določbe VI. poglavja o zaporednem prevozu (34. člen in naslednji CMR) veljajo zato tudi v primeru, če je bila sklenjena (le) ena prevozna pogodba za celotno relacijo, na podlagi katere je prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku na celotni relaciji, slednji pa ga je spet na celotni relaciji oddal naprej pod-podprevozniku, ki je pošiljko prevzel, izdal vozni list in prevoz pošiljke nato tudi dejansko pričel izvajati.
CMR ne ureja odškodninske odgovornosti prevoznika zaradi neskrbne izbire podprevoznika. Presoja o tej podlagi zahtevka zato temelji na nacionalnem pravu. Določba prvega odstavka 677. člena ZOR ne ureja medsebojnih razmerij med več prevozniki, udeleženimi pri izvajanju prevoza, ki je bil predmet ene prevozne pogodbe.
Bistveno za odločitev je stališče, da je pri odmeri odpravnine (po 109. členu ZDR) treba upoštevati poleg osnovne plače, ki jo je delavec dejansko prejel, v določenih primerih tudi plačo, ki bi jo prejel, če bi delal. Glede tega vprašanja pritožba že sama navede, da je praksa višjega sodišča enotna.
Glede na potrebo po izvedbi obširnejšega dokaznega postopka, da bo mogoča pravilna odločitev v sporu, sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je bolj smotrno, da se dokazni postopek v nakazanih smereh dopolni pred sodiščem prve stopnje.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPPSL je na podlagi potrjene prisilne poravnave dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Glede na navedeno določbo je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da se pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ne nanaša na celotno tožnikovo terjatev, ampak da velja za pravnomočno razsojeno stvar le glede 20 % terjatve.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zahtevki z različno dejansko podlago in pravno podlago – zavrženje revizije
Zahtevki se nanašajo na več stavb in na več obračunskih obdobij (mesecev) ter temeljijo na dveh pravnih podlagah. Zato je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - različna dejanska podlaga - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker se vtoževani stroški nanašajo na vzdrževanje štirih različnih cestnih križanj z železniško progo, imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago. Za dovoljenost revizije je zato odločilna vrednost vsakega od njih posebej.
priznanje invalidnosti - revizijski razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - izdaja novega upravnega akta
Kot revizijski razlog se lahko upoštevajo le bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to je tiste, ki bi lahko oziroma so vplivale na zakonitost sodbe.
Ravnanje sodišča, ki je v nasprotju z določbami 82. člena ZDSS-1 le delno odločilo o podlagi pravice do invalidske pokojnine (s priznanjem prve kategorije invalidnosti), v preostalem pa odločitev o pravici do invalidske pokojnine naložilo toženi stranki, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je oziroma bi lahko vplivala na vsebinsko pravilnost sodbe o pravicah tožeče stranke, ki ji gredo iz invalidskega zavarovanja.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena.
Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPPSL je na podlagi potrjene prisilne poravnave dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Glede na navedeno določbo je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da se pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ne nanaša na celotno tožnikovo terjatev, ampak da velja za pravnomočno razsojeno stvar le glede 20 % terjatve.
socialni spor - pritožbena obravnava - plačilo stroškov postopka - plačilo stroškov izvedbe dokaza
V socialnem sporu zaradi plačila odškodnine ali regresnega zahtevka se glede stroškov postopka uporabljajo določbe ZPP.
Ker je šlo za dopolnitev izvedbe dokaza, ki ga je v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom že pred sodiščem prve stopnje predlagal tožnik, je bil na podlagi prvega odstavka 153. člena ZPP tožnik dolžan založiti potreben znesek za dopolnitev izvedbe dokaza pred sodiščem druge stopnje. Ker v sporu ni uspel, tudi ni bil upravičen do povrnitve teh stroškov.
Splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja predstavljajo zapisana pravila zavarovalnice, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Imajo preskriptivni značaj, kar pomeni, da je na njihovi podlagi od zavarovalnice mogoče zahtevati določeno ravnanje. Ker gre za pravila dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, mora imeti pri njihovi razlagi odločilno vlogo institucija, ki je pristojna za postopek nadzora nad njihovim spoštovanjem, to je Agencija. Sodni nadzor nad njihovo razlago je zato zadržan, kar pomeni, da je lahko tožeča stranka z drugačnim tolmačenjem Splošnih pogojev za dopolnilna zdravstvena zavarovanja uspela le, če je izkazala, da je Agencija tolmačila njihova posamezna pravila na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil.
Predpisi Aktuarskega kodeksa so določno opredeljena strokovna pravila, ki jih je vsak aktuar dolžan upoštevati. Pri pravilih Aktuarskega kodeksa (ki jih je sprejelo Slovensko aktuarsko društvo) ne gre samo za moralne standarde aktuarskega poklica, temveč (vsebinsko) tudi za strokovna pravila (standarde), ki na splošen in abstrakten način, z učinkom za vse aktuarje, določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju nalog pooblaščenega aktuarja (konkretno za strokovna navodila pravilnega ravnanja v postopkih po ZZVZZ). Skratka, gre za sprejete moralne in strokovne standarde aktuarskega poklica.
Zakonodajalec ni predpisal vsebine pravil aktuarske stroke, katerih (hujša) kršitev bi imela za posledico odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja, že v zakonskem besedilu. Vendar določba 3. točke četrtega odstavka 73. člena ZZavar, ki vsebuje nedoločen pravni pojem (hujše kršitve pravil aktuarske stroke), ni nejasna oziroma nedoločna že sama po sebi, zaradi svoje vnaprejšnje nedoločenosti. Takšna bi lahko bila le takšna njena uporaba, ki bi temeljila na prazni, nevsebinski interpretaciji.
ZZavar ne določa, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke, tudi zaradi katere lahko Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja. Hujša kršitev namreč predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora Agencija v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.
V obravnavanem postopku Agencija ni utemeljila, zakaj so očitane kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. Zadovoljila se je le z apodiktično trditvijo, da očitana ravnanja in opustitve predstavljajo hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako (nevestno ali nestrokovno) ravnanje ali opustitev že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa bi v celoti izvotlila pomen kvalifikatornih okoliščin kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala Agencija, zahteva,da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ker Agencija ni opredelila, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da bi bila lahko upoštevana kot hujša, niti utemeljila, da ugotovljena ravnanja in opustitve te značilnosti izpolnjujejo, je ta nedoločeni pravni pojem zaradi opisane splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Zaradi pomanjkanja razlogov o tem odločilnem dejstvu pa odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja v tem pogledu ni mogoče preizkusiti.
ZPIZ-1 v 133. členu ne določa taksativno vrst dohodkov, ki se vštevajo med skupne dohodke. Našteva jih le primeroma kot dohodke, od katerih se plačuje davek. Upoštevajo se vsi dohodki od premoženja, od katerih se plačuje davek, vendar le v višini od katere se davek plačuje, torej v višini, ki se po davčnih predpisih šteje za davčno osnovo.
neupravičena pridobitev - kondikcija - zmota pri plačilu nedolga - dolžnost plačila - plačilo neobstoječega dolga
Ni mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma, pa čeprav pri tem ni bila dovolj skrbna. Pravila o zmoti, ki jo zakon ureja pri izpodbojnih pravnih poslih, kjer se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost, pri plačilu nedolga ne pridejo v poštev. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je lahko tudi krivdna.
ZPIZ-1 člen 34.ZPIZ člen 19. ZPIZ (1983) člen 11, 32, 164.
varstveni dodatek - zavarovanje za širši obseg pravic - kmetijska dejavnost
Ker je tožnik pretežni del skupnega obveznega pokojninskega zavarovanja dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, na podlagi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 nima pravice do varstvenega dodatka.
zavarovalno zastopanje - samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - pripravniki - obvestilo zavarovalcem
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja Agencije in se usposabljajo ("pripravniki"), sicer lahko sodelujejo pri opravilih zavarovalnega zastopanja, vendar le ob navzočnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem, da mora biti zavarovalec seznanjen s statusom obeh zavarovalnih zastopnikov. V nobenem primeru pa takšni zavarovalni zastopniki ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.
Ker so zavarovalci večinoma prava nevešče stranke, ni pričakovati, da si bodo pozorno ogledovali obvestila, ki jim jih ponujajo zavarovalni zastopniki. Zato obstaja eno samo obvestilo, tisto, ki zavarovalcem sporoča, da se pogovarjajo (dogovarjajo, pogajajo) z zavarovalnim zastopnikom, ki ima dovoljenje Agencija za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.