ZDSS-1 člen 7. ZUS člen 2. ZSV člen 16. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo institucionalnega varstva - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Spor obstaja v tem, ali sta na podlagi pravnega posla - pogodbe o dosmrtnem preživljanju z upravičencem do storitve institucionalnega varstva prva in druga tožnica zavezani za plačilo prispevka za storitev institucionalnega varstva v določenem znesku, in ali je tretja tožnica dolžna plačati razliko prispevkov, za katere je bil oproščen upravičenec do te storitve. Glede na to ne gre za spor o socialnovarstveni dajatvi ali pravici do socialnega prejemka (katere namen je reševati socialno varnost upravičenca), torej ne gre za zadevo, o kateri bi bilo pristojno odločati socialno sodišče na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 346, 346/1.
postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
V upravnem sporu lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je pritožnica sama vložila pritožbo in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - aktivna politika zaposlovanja - sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva - pristojnost upravnega sodišča
Določba 45. člena ZZZPB o pristojnosti socialnega sodišča ne pomeni posebne zakonske pristojnosti socialnega sodišča (glede na določbo tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1) za področje sporov iz področja aktivne politike zaposlovanja, v katere okvir sodi tudi sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo institucionalnega varstva - pristojnost upravnega sodišča
Izpodbijana odločba tožene stranke se v razlogih za naložitev prispevka za storitve institucionalnega varstva tožniku sklicuje na pogodbo o dosmrtnem preživljanju med tožnikom in upravičencem do storitve socialnega varstva, upošteva pa tudi izjavo tožnika, da bo doplačeval socialnovarstveno storitev za upravičenca. Bistvena za odločitev je torej razlaga civilnopravne pogodbe in izjave tožnika, vendar to še ne pomeni, da gre za spor o civilno pravnem razmerju med upravičencem socialne storitve in tožnikom. Predvsem zato, ker spor ne obstaja med tema dvema osebama, temveč med tožnikom kot zavezancem za doplačilo storitve institucionalnega varstva in toženo stranko, ki je izdala dokončen upravni akt, s katerim je posegla v pravni položaj tožnika.
dovoljenost revizije zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje - zavrženje revizije - vročitev vabila za glavno obravnavo - osebna vročitev - nepopolna vloga
Sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni sklep, s katerim se konča postopek.
zahteva za varstvo zakonitosti - predmet izpodbijanja - izrek pravnomočne sodbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - oprostilna sodba - razlogi za izdajo oprostilne sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Višje sodišče zavrne pritožbo in potrdi prvostopenjsko sodbo le, če hkrati ugotovi (1) da niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in (2) da ni kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP.
status po vojni pobite osebe – status svojca po vojni pobite osebe – odškodnina – žrtve vojnega in povojnega nasilja – vsebina sklepa o priznanju statusa
Sklep Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic ni nezakonit, če ne navaja vzrokov poboja in točnega datuma smrti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker zahtevki tožnic temeljijo na različni dejanski podlagi, navedle pa so eno vrednost spornega predmeta, tretjina te pa ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
Ker nepremičnina, ki je predmet predloga za nadaljevanje izvršbe, leži na območju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, je za odločanje o izvršbi na to nepremičnino pristojno to sodišče.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – uporaba 2. odstavka 9. člena ZDen
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
ZFPPod člen 25, 27, 27/1.ZUS-1 člen 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 76, 76/1, 80.
procesna sposobnost - izbris pravne osebe iz sodnega registra - sposobnost za opravljanje procesnih dejanj - vložitev tožbe - vložitev pritožbe po ZUS - revizija
Neobstoječa oseba ne more opravljati procesnih dejanj niti sama niti po pooblaščencu. Tožba, vložena po pooblaščencu v imenu procesno nesposobne osebe, se zato zavrže. Nedovoljene pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1 ne postanejo revizije po določbi 107. člena ZUS, ampak ostanejo pritožbe.
denacionalizacija – obnova postopka – upravičen vlagatelj predloga za obnovo postopka – zakoniti zastopnik stranke – upravitelj zapuščine
Tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Tožnik namreč v času izdaje prvostopne odločbe, zoper katero predlaga obnovo postopka, ni bil zakoniti zastopnik A.A. Tudi dejstvo, da je bil po njeni smrti postavljen za upravitelja njene zapuščine, mu ne daje statusa upravičene osebe za vložitev predloga za obnovo postopka.
Tožeča stranka mora jasno in določno navesti okoliščine in dejstva, ki se nanašajo na možnost nastanka težko popravljive škode.
Že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe mora konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva ter predložiti vse dokaze, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode.
Dokazno breme za izkazovanje lastništva delnice oziroma dela kapitala delniške družbe ob podržavljanju je na strani tožnika. To lastništvo bi lahko izkazoval z listino – delnico. Teh pa, kot je ugotovljeno v upravnem postopku in s čemer se strinja tudi prvostopno sodišče, tožnik ni predložil.
ZUP (1986) člen 75, 249. ZDavP člen 15a, 15a/1, 39, 39/2, 39/3. URS člen 147. ZPD člen 23, 24, 24/1-10.
davek od prometa storitev – prometni davek – samoobdavčitev - napoved – obnova postopka – dokončnost odločbe – inšpekcijski nadzor – pisanje zapisnika – pripombe – sodelovanje v postopku – ocena davčne osnove – podatki davčnega zavezanca – verjetnost – slovenski računovodski standardi – uporaba SRS za davčne namene davčna osnova za gostinske storitve – izkazanost nabavljenih proizvodov
Kadar se davek plačuje na podlagi samoobdavčitve, obnova ni možna, saj postopek ni bil dokončno končan, ampak začne davčni organ inšpekcijski postopek.
Možnost sodelovanja pri sestavi zapisnika o inšpekcijskem pregledu je zagotovljena s podajanjem pripomb na zapisnik in ni treba, da bi se zapisnik pisal sproti.
Za oceno davčne osnove je potrebno zbrati zadostno količino relevantnih podatkov, to pa ne pomeni, da se ocena dela za celotno poslovanje davčnega zavezanca, ki ne vodi predpisanih evidenc.
Slovenski računovodski standardi se lahko uporabijo pri ugotavljanju davčne osnove.
Davčna osnova za gostinske storitve je sestavljena iz nabavne cene teh storitev, zmanjšana za nabavno ceno gostinskih proizvodov. Pomanjkljivosti pri vodenju evidenc imajo za posledico, da se ne priznajo nabavne cene proizvodov, za katere evidenc in verodostojnih listin ni, ne pa, da se ne priznajo nabavne cene za vse gostinske proizvode.
obrestna mera pogodbenih obresti - terjatve izražene v tujem denarju - zakonsko določena obrestna mera - posojilna pogodba
Pogodbeni stranki nista fizični osebi, torej je za presojo pogodbenega razmerja treba uporabiti drugi odstavek 399. člena ZOR. Ker posebni zakon, ki bi določal najvišjo pogodbeno obrestno mero med drugimi osebami ni bil sprejet, se postavlja vprašanje, ali za obravnavano pogodbeno razmerje velja četrti odstavek navedenega člena. Glede na to, da je bila posojilojemalka pravna oseba, za katero se pri sprejemanju odločitev pričakuje večja skrbnost in informiranost (18. člen ZOR), upoštevaje ustavno odločbo U-I-202/93 z dne 6. 10. 1994, Vrhovno sodišče meni, da dogovor o pogodbenih obrestih v višini 2 % mesečno ali 24 % letno ne predstavlja kršitve temeljnih določb ZOR.
ZUS člen 2, 2/1, 2/2, 34, 34/1-1. ZZVZZ člen 77. ZZDej člen 67, 67/1-4, 76.
končni zapis – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – pogodba – sodno varstvo
Končni zapis ni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih stranke, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče na podlagi določb ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu ali v kakšnem drugem sodnem postopku.