ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 28, 28/2. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale njeno odločitev, saj je zgolj pavšalno navedla, da se po sodni praksi za tovrstne telesne poškodbe odmerja pravična denarna odškodnina do določene višine.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - mladoletni prosilec - dokazno breme
Tožničin oče je za tožnico vložil prošnjo za mednarodno zaščito dne 16. 4. 2015, v kateri se je v celoti skliceval na svojo izjavo v postopku mednarodne zaščite in v prošnji za svojo hči (tožnico v tem upravnem sporu) ni omenjal, da se boji, da bi se njegovi hčerki kaj zgodilo v izvorni državi, bodisi, da bi bila preganjana, bodisi, da bi ji grozila resna škoda v povezavi z njegovim preganjanjem.
Po določbi 1. odstavka 21. člena ZMZ je primarna obveznost na prosilcu, da navede vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo. Vsaj subjektivna komponenta strahu se mora izkazati v izpovedbah prosilca.
ZMZ člen 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - bistvena kršitev pravil postopka - mladoletni prosilec - invalidni otrok - prosilec iz Ukrajine
Sodišče je že večkrat izrazilo stališče, da mora pristojni organ o prošnji za mednarodno zaščito praviloma odločiti v rednem postopku. Izjemoma lahko odloči v pospešenem postopku ali v posebnih postopkih, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
Prva tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito navedla, da bi jo v primeru vrnitve v Ukrajino v kakšen drug kraj šteli za „banderovko“ oziroma pripadnico fašističnega zgodovinskega ukrajinskega režima iz druge svetovne vojne. Iz teh navedb prve tožnice, ki jih je podala v upravnem postopku, torej izhajajo dejstva, da bi v njenem primeru lahko šlo za preganjanje na podlagi političnega prepričanja v smislu 5. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ. Sodišče zato meni, da bi morala tožena stranka v rednem postopku to vprašanje podrobneje razčistiti z zaslišanjem tožnice in po potrebi s pridobitvijo morebitnih drugih dodatnih dokazov.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - različni delovni mesti - različno časovno obdobje dela - ista upravna zadeva - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je nepravilno uporabila določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je v postopku nepravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da se dejansko stanje ni spremenilo. V prvotnem postopku je bila zavrnilna odločba izdana na podlagi tedanje pogodbe o delu, sklenjene za čas od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014, za delovno mesto pomožnega delavca v trgovini na debelo, medtem ko gre v obravnavanem primeru za izdano dovoljenje za zaposlitev tujca na delovnem mestu pomožnega gradbenega delavca. Razen tega gre tudi za opravljanje dela v drugem časovnem obdobju.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Že ugotovitve policijske postaje, da poslovni prostori prvotožnika na danem naslovu ne obstajajo, dajejo zadostno podlago za ugotovitev, da obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik v Sloveniji ne bo prebival v skladu z namenom, zaradi katerega je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - odškodnina za nematerialno škodo zaradi smrti bližnjega
V konkretnem primeru je tožnikov pokojni brat živel sam v lastnem stanovanju, tožnik pa si je ustvaril družino na drugi lokaciji, kar onemogoča zaključek, da bi med pokojnikom in tožnikom obstajala trajnejša življenjska skupnost, zato ugotovljeno razmerje po izoblikovani sodni praksi v zvezi z uporabo 3. odstavka 180. člena OZ ne predstavlja trajnejše življenjske skupnosti, morebitna sprožitev pravdnega postopka, kot ga želi tožnik, pa nima verjetnih izgledov za uspeh.
prvo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj prebivanja - sprememba pogojev
Pristojni organ je v predmetni zadevi upošteval predpis, ki velja in se uporablja v času odločanja organa, ne pa predpis, ki velja in se uporablja v času vložitve vloge stranke.
V sporni zadevi tožnik niti ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za svojo ženo, imel on sam individualno dovoljenje za stalno bivanje tujca ali za začasno bivanje tujca v RS. Trdil je samo, da je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje, kar pa ni zadosten pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana tujca po 47. členu ZTuj-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - otrok
Zgolj dejstvo, da tožnik po polnoletnosti ni oddal vloge za začasno prebivanje v RS, niti ne vloge za sprejem v državljanstvo RS, ne zadostuje za presojo, da tožnik ni izkazal poskusov vračanja. Posebej še ob dejstvu, da je bil tožnik do dne 29. 2. 2002 mladoleten in da sta v času njegove mladoletnosti tožnikov status urejala njegova starša kot zakonita zastopnika. V času tožnikove mladoletnosti pa je bila njegova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v RS zavrnjena, česar prvostopenjski organ ni upošteval. Tožnikova starša sta izpovedala, da sta si oba ves čas zelo prizadevala za to, da bi se družina vrnila v Slovenijo. Tožnikova mati se je vrnila v Slovenijo, ko ni bila več potrebna viza. Vse navedeno pa kaže na to, da družina ni živela ločeno zaradi svoje volje.
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - mnenje revizorja o pravilnosti in skladnosti poslovanja - ukrep za odpravo ugotovljene kršitve - dokazovanje
Glede na ugotovljena dejstva ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da tožnik svoje obveznosti po četrtem odstavku 162. člena ZASP ni izpolnil, zato bi moral organ izvesti še druge dokaze skladno z določbami ZUP, da bi lahko sprejel tak zaključek, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Ker tega ni storil, je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno.
Tožniku so bile z odločbo z dne 8. 11. 2010 obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske namene v celoti odpisane. Zakaj odločba, s katero tožnik glede na dodatno obrazložitev pritožbenega organa o zapadlih obveznosti, ki so se pokrivale s tožnikovimi plačili, šele v upravnem sporu dokazuje odpis obveznosti in utemeljuje ugovor, da do poplačila starejših obveznosti ni moglo priti, v knjigovodski evidenci za tožnika na dan 25. 2. 2014 in pri izpodbijani odločitvi ni upoštevana, pritožbeni organ, ob ugotovljenih poplačilih in dejstvu, da se odločba nahaja tudi v predloženih upravnih spisih, v svojih razlogih ne pojasni, v odgovoru na tožbo pa se o ugovoru tožnika tudi ne izreče. Ker navedena odločba po presoji sodišča vzbuja dvom v pravilnost višine davčnega dolga, ki se z izpodbijanim sklepom ugotavlja na podlagi knjigovodske evidence davčnega organa na dan 25. 2. 2014, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in vrnilo zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.
DDV - izredna pravna sredstva - odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe - prepozno vložen zahtevek
Ob ugotovitvi, da je tožnica obveznost iz odločbe poravnala 3. 2. 2010 ter da je prvostopni organ njeno zahtevo prejel 4. 3. 2015, je pravilen zaključek obeh upravnih organov, da je bila navedena zahteva za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe z dne 31. 12. 2009 vložena prepozno.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz tožbe in pred tem pritožbe jasno izhaja, da se tožnik ne strinja z vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nastopi z dnem vložitve prijave v zavarovanje, in s tem posredno z izvršilnimi naslovi – odločbami o odmeri prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi.
Razvidno je, da je bil pogoj ''prodaja vseh nepremičnin skupaj ali po posamičnih parcelah'' postavljen alternativno, ne pa primarno in podredno, kot meni tožnik. Četudi bi se ta pogoj razlagal tako, kot to meni tožnik, torej, da bi moral organ najprej obravnavati, ali so bile dane ponudbe za nakup vseh nepremičnin skupaj in šele nato pristopiti k obravnavanju ponudb, danih za nakup posameznih nepremičnin, pa sodišče ugotavlja, da je organ to tudi storil, saj je najprej preveril, ali je bila za vse ponujene nepremičnine dana ena ponudba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Odškodninski zahtevek v višini 5.000,00 EUR za modrico na nogi, ki je bila ugotovljena 11 dni po zatrjevanem škodnem dogodku, za katerega ni bil predlagan pregon kaznivega dejanja po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh v smislu določb 24. člena ZBPP.
denacionalizacija - odškodnina - odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine
Glede na določbo prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen (upoštevajoč obvezno razlago) in ob upoštevanju obrazložitve predloga obvezne razlage, je po mnenju sodišča to določbo treba razlagati v pomenu, da se je zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen. V obravnavanem primeru, ko sporazum ni bil dosežen, bi moral organ oceniti ustreznost ponudbe glede na ugovore, podane v postopku, pri presoji pa izhajati iz stvarnih možnosti in zakonskih razlogov, zaradi katerih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ustanovitev gospodarske družbe - delnice kot osnovni vložek - čas odsvojitve kapitala - sklenitev družbene pogodbe - vpis družbe v sodni register - preddružba
V upravnem sporu ostaja sporno, kdaj je tožnik odsvojil delnice BBBB: na dan sklenitve družbene pogodbe pri notarju ali na dan, ko je bila družba A. d.o.o. vpisana v sodni register. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisna pravilnost odločitve, da se tožniku odmeri sporni davek za leto 2008. Po mnenju sodišča ni utemeljen tožbeni ugovor, da se je davčni organ pri ugotavljanju časa odsvojitve spornega kapitala skliceval na neustrezen del 102. člena ZDoh-2. V konkretnem primeru je bila sklenjena družbena pogodba o ustanovitvi družbe A., s katero je tožnik v to družbo kot osnovni vložek vložil delnice BBBB. Tudi po mnenju sodišča predstavlja omenjena pogodba tisti pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do odsvojitve kapitala v smislu 94. člena ZDoh-2. Trditev tožnika, da družba A. d.o.o. pred vpisom v sodni register ni imela lastnosti pravne osebe, torej sploh ni mogla sprejeti odtujenega kapitala, ne drži. Res je, da gospodarska družba pridobi pravno subjektiviteto s trenutkom vpisa v sodni register. Vendar med sprejetjem aktov o ustanovitvi družbe in vpisom v sodni register dejansko preteče nekaj časa. V tem času družba res nima lastnosti pravne osebe, nima pravne sposobnosti, zato tudi pravic in obveznosti nima. Vendar pravni red odstopa od tega načela in priznava taki družbi lastnosti preddružbe, kar ji omogoča, da ima v obdobju med sprejetjem aktov o ustanovitvi in vpisom v register že možnost opravljati določena dejanja in biti nosilec pravic in dolžnosti, čeprav še ni pravna oseba. V praksi namreč ni mogoče, da bi se d.o.o. vpisala v register takoj po sklenitvi družbene pogodbe in takoj postala pravna oseba. Tudi iz določb ZGD-1 izhaja, da se mora že v času preddružbe oblikovati premoženje, ki pripada prav njej. Tako morajo biti pri nastajajoči d.o.o. osnovni vložki družbi izročeni že pred vpisom v register, tako da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - soglasje ustanovitelja - stvarna legitimacija
Tožena stranka je tudi v ponovljenem postopku nepravilno obravnavala vlogo tožnika, saj jo je nepravilno in nezakonito z izpodbijanim sklepom zavrgla iz razlogov, ker tožnik v postopku verifikacije po 5. členu ZLD za vložitev takšne vloge naj ne bi imel stvarne legitimacije. Tožnik je po presoji sodišča legitimiran za vložitev vloge za verifikacijo nove lekarne oz. podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine, kar pa ne pomeni, da bo lahko takoj tudi začel s poslovanjem te podružnice.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Iz tožbenih navedb in tožbenega zahtevka izhaja, naj bi zatrjevane kršitve ustavnih pravic trajale od 1. 5. 2014 do 30. 5. 2015, ko naj bi tožena stranka nezakonito posegla v ustavne pravice tožeče stranke do zasebne lastnine, ker tožeča stranka zaradi nezakonite izdaje navedenih odločb ter zaradi opustitve predpisanega nadzora gostinskega subjekta ni mogla uporabljati svoje nepremičnine. Upoštevaje ustaljeno sodno prakso je potrebno tožbo po 4. členu ZUS-1 vložiti v roku 30 dni, kot to določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, pa prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno. Glede na to, da je od časa, ko naj bi se poseg v ustavne pravice tožeče stranke zaključil, do vložitve tožbe poteklo več kot 30 dni, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot prepozno zavrglo.
upravni spor - tožbena novota - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ugotovitev vrednosti nepremičnine ob njeni pridobitvi, pomenijo nedopustno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. To zakonsko določilo omejuje pravico strank glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov v upravnem sporu, in sicer v skladu z njim sodišče tožbenih navedb glede dejstev, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezano vsebinsko presojati.