Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - dokazovanje
Presojo vplivov na okolje mora upravni organ opraviti na primeren način glede na vsak posamezen poseg. Nosilec nameravanega posega mora zato v poročilu o vplivih na okolje dejansko stanje navesti natančno, po resnici in določno, konkretna vsebina tega poročila pa je odvisna od informacij, ki jih upravni organ potrebuje za izvedbo presoje vplivov na okolje za posamezen poseg.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - otrok
Zgolj dejstvo, da tožnik po polnoletnosti ni oddal vloge za začasno prebivanje v RS, niti ne vloge za sprejem v državljanstvo RS, ne zadostuje za presojo, da tožnik ni izkazal poskusov vračanja. Posebej še ob dejstvu, da je bil tožnik do dne 29. 2. 2002 mladoleten in da sta v času njegove mladoletnosti tožnikov status urejala njegova starša kot zakonita zastopnika. V času tožnikove mladoletnosti pa je bila njegova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v RS zavrnjena, česar prvostopenjski organ ni upošteval. Tožnikova starša sta izpovedala, da sta si oba ves čas zelo prizadevala za to, da bi se družina vrnila v Slovenijo. Tožnikova mati se je vrnila v Slovenijo, ko ni bila več potrebna viza. Vse navedeno pa kaže na to, da družina ni živela ločeno zaradi svoje volje.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Že ugotovitve policijske postaje, da poslovni prostori prvotožnika na danem naslovu ne obstajajo, dajejo zadostno podlago za ugotovitev, da obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik v Sloveniji ne bo prebival v skladu z namenom, zaradi katerega je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - odškodnina za nematerialno škodo zaradi smrti bližnjega
V konkretnem primeru je tožnikov pokojni brat živel sam v lastnem stanovanju, tožnik pa si je ustvaril družino na drugi lokaciji, kar onemogoča zaključek, da bi med pokojnikom in tožnikom obstajala trajnejša življenjska skupnost, zato ugotovljeno razmerje po izoblikovani sodni praksi v zvezi z uporabo 3. odstavka 180. člena OZ ne predstavlja trajnejše življenjske skupnosti, morebitna sprožitev pravdnega postopka, kot ga želi tožnik, pa nima verjetnih izgledov za uspeh.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - mladoletni prosilec - dokazno breme
Tožničin oče je za tožnico vložil prošnjo za mednarodno zaščito dne 16. 4. 2015, v kateri se je v celoti skliceval na svojo izjavo v postopku mednarodne zaščite in v prošnji za svojo hči (tožnico v tem upravnem sporu) ni omenjal, da se boji, da bi se njegovi hčerki kaj zgodilo v izvorni državi, bodisi, da bi bila preganjana, bodisi, da bi ji grozila resna škoda v povezavi z njegovim preganjanjem.
Po določbi 1. odstavka 21. člena ZMZ je primarna obveznost na prosilcu, da navede vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo. Vsaj subjektivna komponenta strahu se mora izkazati v izpovedbah prosilca.
ZMZ člen 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - bistvena kršitev pravil postopka - mladoletni prosilec - invalidni otrok - prosilec iz Ukrajine
Sodišče je že večkrat izrazilo stališče, da mora pristojni organ o prošnji za mednarodno zaščito praviloma odločiti v rednem postopku. Izjemoma lahko odloči v pospešenem postopku ali v posebnih postopkih, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
Prva tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito navedla, da bi jo v primeru vrnitve v Ukrajino v kakšen drug kraj šteli za „banderovko“ oziroma pripadnico fašističnega zgodovinskega ukrajinskega režima iz druge svetovne vojne. Iz teh navedb prve tožnice, ki jih je podala v upravnem postopku, torej izhajajo dejstva, da bi v njenem primeru lahko šlo za preganjanje na podlagi političnega prepričanja v smislu 5. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ. Sodišče zato meni, da bi morala tožena stranka v rednem postopku to vprašanje podrobneje razčistiti z zaslišanjem tožnice in po potrebi s pridobitvijo morebitnih drugih dodatnih dokazov.
prvo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj prebivanja - sprememba pogojev
Pristojni organ je v predmetni zadevi upošteval predpis, ki velja in se uporablja v času odločanja organa, ne pa predpis, ki velja in se uporablja v času vložitve vloge stranke.
V sporni zadevi tožnik niti ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za svojo ženo, imel on sam individualno dovoljenje za stalno bivanje tujca ali za začasno bivanje tujca v RS. Trdil je samo, da je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje, kar pa ni zadosten pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana tujca po 47. členu ZTuj-2.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - različni delovni mesti - različno časovno obdobje dela - ista upravna zadeva - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je nepravilno uporabila določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je v postopku nepravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da se dejansko stanje ni spremenilo. V prvotnem postopku je bila zavrnilna odločba izdana na podlagi tedanje pogodbe o delu, sklenjene za čas od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014, za delovno mesto pomožnega delavca v trgovini na debelo, medtem ko gre v obravnavanem primeru za izdano dovoljenje za zaposlitev tujca na delovnem mestu pomožnega gradbenega delavca. Razen tega gre tudi za opravljanje dela v drugem časovnem obdobju.
Ugotovitvi davčnega organa, da tožnik ni upravičen do zamudnih obresti niti na podlagi 97. niti na podlagi 100. člena ZDavP-2 oziroma da ni izkoristil rednih pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo za uveljavljanje obrestnega zahtevka, tožnik ne ugovarja. Po mnenju sodišča je zato pravilen zaključek drugostopenjskega davčnega organa, da je tožnikov zahtevek vložen v zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Posledično je pravilen sklep o zavrženju tožnikove vloge na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Iz tožbenih navedb in tožbenega zahtevka izhaja, naj bi zatrjevane kršitve ustavnih pravic trajale od 1. 5. 2014 do 30. 5. 2015, ko naj bi tožena stranka nezakonito posegla v ustavne pravice tožeče stranke do zasebne lastnine, ker tožeča stranka zaradi nezakonite izdaje navedenih odločb ter zaradi opustitve predpisanega nadzora gostinskega subjekta ni mogla uporabljati svoje nepremičnine. Upoštevaje ustaljeno sodno prakso je potrebno tožbo po 4. členu ZUS-1 vložiti v roku 30 dni, kot to določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, pa prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno. Glede na to, da je od časa, ko naj bi se poseg v ustavne pravice tožeče stranke zaključil, do vložitve tožbe poteklo več kot 30 dni, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot prepozno zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravičeni stroški - pred dodelitvijo brezplačne pravne pomoči nastali stroški
Iz predmetne zadeve izhaja, da je bila BPP odobrena za čas od 8. 5. 2014 dalje. Zato tožnik iz naslova predmetne BPP ne more biti upravičen do stroškov, ki so mu nastali, preden je bil določen za odvetnika iz naslova BPP. Nesporno pa je, da je tožnik vložil tožbo za omenjenega upravičenca še preden je bil upravičencu sploh določen za odvetnika.
Za izpolnjevanje pogoja komunalne opremljenosti z javnim cestnem omrežjem je treba izkazati obstoj zgrajenih javnih dovoznih poti, ki so bile priključene na javno cestno omrežje ali nahajanje zemljišča v 60 m pasu ob javni dovozni poti, ki je bila priključena na javno cestno omrežje
dohodnina - obnova odmere dohodnine - verodostojna knjigovodska listina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obdavčitev fizične osebe
Ko gre za obdavčitev tožnice kot fizične osebe je za odločitev ključno dejansko vračilo prejetih sredstev, ki ga je mogoče dokazovati tudi z listinami, ki ne štejejo za verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS. Ugotovitev, da vračilo ni bilo opravljeno na TRR družbe in da družba izplačevalka obravnavanih poslovnih dogodkov ni izkazovala v svojih poslovnih knjigah pa predstavljajo je le enega od dokazov, ki se upoštevajo pri presoji dokazanosti zatrjevanega vračila. To pa pomeni, da dejansko stanje, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, tudi na drugi stopnji ni bilo ugotovljeno popolno. Nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa predstavlja razlog za odpravo odločbe.
trošarina - vračilo trošarine - trošarinska kontrola - nepravilno ravnanje s trošarinskim blagom - trošarinsko dovoljenje
Tožnik za trošarinsko blago, za katerega so bile v trošarinski kontroli ugotovljene nepravilnosti, ne bi smel sam obračunavati in plačevati trošarine na podlagi obračuna, saj mu je bila lahko trošarina za predmetno trošarinsko blago zaradi nepravilnosti odmerjena le na podlagi odmerne odločbe. Tožnik, ki je trošarinski zavezanec, je seznanjen z režimom in dolžnim ravnanjem s trošarinskim blagom, kot mu ga nalaga ZTro. Kljub temu pa je predmetne trošarinske izdelke hranil v skladišču, ki ni bilo v trošarinskem dovoljenju opredeljeno kot trošarinsko skladišče. S tem je bil onemogočen tudi carinski nadzor nad predmetnim trošarinskim blagom. Tudi po presoji sodišča ni mogoče nesporno zaključiti, da je v danem primeru bilo prav predmetno trošarinsko blago tisto, za katero je tožnik sam obračunal in plačal trošarino, kot je to pravilno tožniku pojasnil tudi carinski organ. Tako je bilo pravilno ugotovljeno, da v postopku ni mogoče nedvoumno zaključiti, da je šlo v obeh primerih dejansko za isto trošarinsko blago.
denacionalizacija - odškodnina - odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine
Glede na določbo prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen (upoštevajoč obvezno razlago) in ob upoštevanju obrazložitve predloga obvezne razlage, je po mnenju sodišča to določbo treba razlagati v pomenu, da se je zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen. V obravnavanem primeru, ko sporazum ni bil dosežen, bi moral organ oceniti ustreznost ponudbe glede na ugovore, podane v postopku, pri presoji pa izhajati iz stvarnih možnosti in zakonskih razlogov, zaradi katerih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi.
Tožniku so bile z odločbo z dne 8. 11. 2010 obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske namene v celoti odpisane. Zakaj odločba, s katero tožnik glede na dodatno obrazložitev pritožbenega organa o zapadlih obveznosti, ki so se pokrivale s tožnikovimi plačili, šele v upravnem sporu dokazuje odpis obveznosti in utemeljuje ugovor, da do poplačila starejših obveznosti ni moglo priti, v knjigovodski evidenci za tožnika na dan 25. 2. 2014 in pri izpodbijani odločitvi ni upoštevana, pritožbeni organ, ob ugotovljenih poplačilih in dejstvu, da se odločba nahaja tudi v predloženih upravnih spisih, v svojih razlogih ne pojasni, v odgovoru na tožbo pa se o ugovoru tožnika tudi ne izreče. Ker navedena odločba po presoji sodišča vzbuja dvom v pravilnost višine davčnega dolga, ki se z izpodbijanim sklepom ugotavlja na podlagi knjigovodske evidence davčnega organa na dan 25. 2. 2014, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in vrnilo zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - način ugotavljanja davčne osnove - priglasitev - podpora za promocijo vina - stroški postopka
Pri izplačilu podpore za promocijo vina gre za državno pomoč v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske dejavnosti. Zato se po določbi 70. člena ZDoh ta všteva v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Tožnik v davčnem postopku povrnitve stroškov ni uveljavljal in mu že zato odločitev, da trpi stroške, ki jih ima zaradi davčnega postopka, ne more biti v škodo. Pri tem sodišče še dodaja, da obvestilo o preseganju praga, določenega v 304. členu ZDavP-2, ki ga je davčni organ izdal na podlagi prehodne določbe 94. člena ZDavP-2F, ne predstavlja procesnega dejanja z namenom uvedbe davčnega postopka. Odločba o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se namreč izda na podlagi priglasitve ne glede na to, ali je priglasitev po zakonu obvezna, ali pa se zanjo davčni zavezanec prostovoljno odloči.
upravni spor - tožbena novota - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ugotovitev vrednosti nepremičnine ob njeni pridobitvi, pomenijo nedopustno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. To zakonsko določilo omejuje pravico strank glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov v upravnem sporu, in sicer v skladu z njim sodišče tožbenih navedb glede dejstev, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezano vsebinsko presojati.
Razvidno je, da je bil pogoj ''prodaja vseh nepremičnin skupaj ali po posamičnih parcelah'' postavljen alternativno, ne pa primarno in podredno, kot meni tožnik. Četudi bi se ta pogoj razlagal tako, kot to meni tožnik, torej, da bi moral organ najprej obravnavati, ali so bile dane ponudbe za nakup vseh nepremičnin skupaj in šele nato pristopiti k obravnavanju ponudb, danih za nakup posameznih nepremičnin, pa sodišče ugotavlja, da je organ to tudi storil, saj je najprej preveril, ali je bila za vse ponujene nepremičnine dana ena ponudba.