nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - izrek inšpekcijskega ukrepa
V postopku za odmero nadomestila – enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom – ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorstva oziroma inšpekcijskega zavezanca.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba zoper delodajalca
Tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da jo vlaga zaradi vložitve tožbe zaradi plačila odškodnine zoper bivšega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. V tožbi izrecno navaja, da gre za uveljavljanje odškodninskega zahtevka po določbah OZ za škodo, ki ji je nastala zaradi nezakonite odpovedi kot civilnega delikta. Glede na to bo morala tožena stranka v ponovnem postopku presoditi, ali ne gre v tem postopku morebiti za uporabo določb ZPP, ki določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča med drugim v sporih o premoženjskih razmerjih (sem spadajo tudi odškodninski spori) fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
ZJC člen 2, 2/1. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2-24. ZUreP-1 člen 101, 101/1.
razlastitev - javna cesta - dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija
V obravnavanem primeru je namen razlastitve v tem, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožečih strank, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta (sicer tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - odstop vloge po izteku roka
Glede na to, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravočasno dopolnjena in je sodišče ni pravočasno odstopilo toženi stranki, je bilo treba tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni ugotovitev inšpektorja, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, torej vsebinsko odločitev. Taka odločitev lahko poseže tudi v pravice in koristi osebe, ki je te pravice in koristi v inšpekcijskem postopku varovala (ali bi jih morala varovati) kot stranski udeleženec.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - poseg v gozd - dovoljenje za poseg - soglasje Zavoda za gozdove
Tožnik je v gozdu postavil objekt, ne da bi pridobil soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Ker je s tem kršil določbe ZG, mu je inšpektor utemeljeno naložil, da mora iz parcele odpeljati material, iz katerega je postavljena lesena koča in ostali material, zložen v okolici koče.
ZZUZIS člen 14. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih člen 10.
Da je bila odločitev upravnega organa o uvrstitvi trditev med nedopustne pravilna, potrjuje tudi seznam dovoljenih zdravstvenih trditev, ki je v obliki priloge sestavni del Uredbe komisije (EU) št. 432/2012. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta tožeči stranki natančno pojasnila, katere od oglaševanih zdravstvenih trditev so sporne oziroma jih ni na seznamu odobrenih zdravstvenih trditev.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova
Sodišče ne more upoštevati navedb tožeče stranke o nepravilnem vročanju izvršilnega naslova in posledično nastopu izvršljivosti, ker ima prvostopenjski (carinski) upravni organ v postopku izvršbe zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, začne izterjavo davčne obveznosti, če ta ni bila v predpisanem roku plačana.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine
Tožnik je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva od 1. 2. 1993 in vse do 26. 3. 2007, ko je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Denarna odškodnina znaša 50 EUR za vsak mesec, kar za 169 mesecev, za katere je tožnik upravičen do denarne odškodnine, znaša 8.450 EUR. Denarna odškodnina se tožniku izplača v skladu z določbo 13. člena ZPŠOIRSP na način in v roku, kot ga določa ta člen.
Ustava RS člen 18, 34. ZBPP člen 48. ZDavP-2 člen 142.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - varstvo osebnega dostojanstva - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Glede na posebne okoliščine v posameznih primerih je treba določbo 48. člena ZBPP razlagati upoštevaje osebno dostojanstvo posameznika ter upoštevaje prepoved ponižujočega ter nečloveškega ravnanja.
Sklep prvostopenjskega organa je obrazložen zelo skopo, vendar to pomanjkljivost odpravlja obrazložitev sklepa drugostopenjskega organa, ki je po presoji sodišča zadostna.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 558, 558/1.
Carinski dolžnik je prevoznik, ki vozniku tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. SPZ člen 138. ZIZ člen 170, 170/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - zastavna pravica na nepremičnini - pravica do razpolaganja
Preverjanje finančnega položaja posameznika je namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, oz. ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.
Pravni standard „možnosti razpolaganja“ je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 28, 28/2. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale njeno odločitev, saj je zgolj pavšalno navedla, da se po sodni praksi za tovrstne telesne poškodbe odmerja pravična denarna odškodnina do določene višine.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - podatki iz zemljiške knjige
Zahteva prizadete stranke, v zvezi s katero je bila izdana izpodbijana odločba, se nanaša na podatke, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti. To pomeni, da se ta zahteva ne nanaša podatke o stvarnih pravicah (lastništvu) v zvezi s posameznimi nepremičninami, temveč na pravna razmerja posamezne osebe. Zahteva se torej ne nanaša neposredno na podatke iz zemljiške knjige, ki so po zakonski ureditvi podatki o nepremičninah in ne o osebah.
Navedeno sicer ne pomeni, da iz podatkov zemljiške knjige ni mogoče ugotoviti, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti, vendar je za to potrebno sistematično pregledati oziroma filtrirati vse podatke o nepremičninah. To pa ne pomeni dostopa do (že sicer javno dostopnih) podatkov, temveč njihovo obdelavo.
Določba 4. člena ZRSin terja od organa, ki vodi postopek za izdajo odločbe o hrambi statuta sindikata, da po uradni dolžnosti opravi preizkus, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki vloži zahtevo za hrambo statuta sindikata, bistveno in nedvoumno razlikujejo od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. V ta namen mora organ po potrebi postopati po določbah 143. člena ZUP ter povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Iz podatkov spisa izhaja, da je sprememba premoženjskega stanja tožnice nastopila znotraj obdobja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, v katerem je za organ obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Pri tem je organ tudi pravilno upošteval obdobje zadnjih treh mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja, v katerem je bila tožnica še dolžna izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju - upravni akt - položaj neizbranega kandidata
Na podlagi obvestila o neuspelem javnem natečaju tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za takšen status daje ZJU. V primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, tudi ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato navedeno obvestilo ne izpolnjuje pogojev za upravni akt po določbah 2. člena ZUS-1.