promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - višina odškodnine - obdobja izbrisa - dopolnilna ugotovitvena odločba
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da ročno vodene evidence popravka ali izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva na dan 25. oziroma 26. 2. 1992 ne izkazujejo in da je tudi iz računalniško vodene evidence registra stalnega prebivalstva razvidna odjava stalnega prebivališča dne 28. 1. 1996 in ne na dan 25. oziroma 26. 2. 1992, da popravkov datumov prijav in odjav stalnega prebivališča v računalniško vodeni evidenci ni, morebitno brisanje podatkov pa bi bilo v računalniško vodeni evidenci razvidno.
Iz ZPŠOIRSP ne izhaja, da bi bil upravni organ pri odločanju o zahtevku za določitev denarne odškodnine vezan na dopolnilno odločbo, zato sodišče meni, da lahko samostojno ugotavlja na podlagi uradnih evidenc, v katerem časovnem obdobju je trajalo stanje izbrisa.
Če bi tožnik v februarju 1992 res izgubil pravico do stalnega prebivališča, bi moral pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje, ni pa zabeleženo, da bi ga pridobil, ampak zgolj to, da je dne 11. 3. 1992 prijavil začasno prebivališče. Tudi to kaže na dejstvo, da tožnik 25. 2. 1992 ni mogel biti izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Naslednje, kar kaže na to dejstvo, pa je to, da je pravočasno zaprosil za državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije in je bil že zaradi tega izenačen v pravicah in obveznostih z državljani Republike Slovenije in zaradi pravočasno vložene prošnje dne 25. 2. 1992 ni mogel biti izbrisan.
Tožnika ne nasprotujeta vrednotenju zemljišč in ne zatrjujeta, da jima ne bi bilo dodeljeno zaokroženo zemljišče, ki ustreza usmeritvi gospodarjenja. Na razgrnitveni elaborat nista dala nekih bistvenih pripomb in kot izhaja iz tožbenega ugovora, želita tožnika samo glede na izris parcel v tabli ugotoviti, ali samo njima ni bila dodeljena parcela v ravni liniji oziroma podaljšku hiše. Takšnega tožbenega ugovora pa sodišče ne more upoštevati, ker se v upravnem sporu presoja samo zakonitost izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tožnika, za presojo delnih odločb drugih udeležencev v tem istem komasacijskem postopku, pa sodišče nima zakonske podlage.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožnik kot tožbene razloge navaja izključno vzroke oziroma svoj interes za seznanitev z zahtevanimi informacijami. Ti razlogi pa so za odločitev v zadevi povsem brezpredmetni, saj ZDIJZ, ki pomeni pravno podlago za odločanje, pravice do dostopa do informacij ne veže na izkazovanje pravnega ali kateregakoli drugega interesa, temveč določa, katere informacije so dostopne javnosti, torej vsakomur pod enakimi pogoji.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - pogodba o služnostni pravici - izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Stališče toženke, da je tožnica dala soglasje k nameravani gradnji s podpisom pogodbe, iz katere ne izhajajo (posredno ali neposredno) bistvene značilnosti te gradnje, pomeni nepravilno uporabo materialnega zakona, zaradi katere tožnica toženki ni omogočila ustrezne udeležbe v postopku, kot jo predvidevata 63. in prvi odstavek 65. člena ZGO-1. Zato je ostalo povsem nerazjasnjeno, ali je obravnavana transformatorska postaja v resnici načrtovana bližje tožničini nepremičnini, kot je to brez njenega soglasja dovoljeno s prostorskim aktom, kar tožnica smiselno trdi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik z uveljavljanjem zatrjevanih kršitev postopka in kršitev kazenskega zakona v zahtevi za varstvo zakonitosti, do katerih se je opredelilo že pritožbeno sodišče, nima verjetnih izgledov za uspeh.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz podatkov v spisu, ki niso sporni, izhaja, da je tožnik (kot mladoleten) skupaj z družino zapustil Slovenijo leta 1994 zaradi posledic izbrisa in od tedaj dalje živi v Srbiji. Tožnik je postal polnoleten leta 2000. Upravni organ je zato pravilno štel, da se tožniku zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992), kot obdobje upravičene odsotnosti prizna petletno obdobje od njegove zapustitve Slovenije, to je obdobje od sredine leta 1994 do sredine leta 1999. Pravilno je tudi štel, da tožnik za nadaljnje petletno obdobje po obdobju petletne upravičene odsotnosti, to je za obdobje od sredine leta 1999 do sredine leta 2004 (vmes je leta 2000 postal polnoleten), ni izkazal nobenih konkretnih ravnanj, da bi se skušal v Slovenijo vrniti. Njegove posplošene navedbe, da se je o vrnitvi v Slovenijo zanimal na Veleposlaništvu RS v Beogradu in da ni imel možnosti, da bi mu kdo v Sloveniji izdal garantno pismo za pridobitev vizuma za vstop v Slovenijo, brez navedbe kakšnih konkretnih ravnanj, da se je skušal vrniti, so po mnenju sodišča premalo, da bi z njimi izkazal razlog upravičene odsotnosti.
omejitev gibanja - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti
V konkretnem primeru je bila uporaba pridržanja tožnika, s statusom tujca v RS, sicer pa državljana BIH, ki mu je bila izdana odločba o vrnitvi, in sicer z namenom njegove odstranitve iz RS, omejena v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer tako v zvezi z uporabljenim ukrepom namestitve tožnika v Centru, kakor tudi v zvezi z zastavljenim ciljem njegove odstranitve iz ozemlja RS, s tem pa hkrati s Schengenskega območja, katerega enakovreden sestavni del je tudi RS.
gradbeno dovoljenje - upravni postopek - vročanje - posredno vročanje
Tožnica navaja, da naj njena pravna prednica naj ne bi bila obveščena o pošiljki, vendar to trditev opira izključno na posredno sklepanje, da bi se sicer zoper omenjeno gradbeno dovoljenje gotovo pritožila. Sodišče po drugi strani nima razloga, da ne bi verjelo zabeležki na vročilnici, iz katere izhaja, da je bila naslovnica o pošiljki obveščena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru - zavrženje tožbe
Zapisniki inšpektorice za sistem javnih uslužbencev, s katerimi je bilo županu občinske uprave občine in predsednikoma Sveta Krajevne skupnosti predlagano, da poskrbijo za to, da se odpravijo v postopku inšpekcijskega nadzora po določbah ZJU ugotovljene nepravilnosti, niso akti v smislu 2. člena ZUS-1. Z izpodbijanimi zapisniki ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
O tem, da tožniku upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha, je sicer res bilo pravnomočno odločeno, vendar pa tožnik v odločbi ni bil opozorjen, da bi moral kadarkoli karkoli vrniti, zato je razumljivo, da zoper to odločbo ni vložil tožbe. Razen tega je bilo s to odločbo (o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči z dne 4. 5. 2015) odločeno, da tožniku brezplačna pravna pomoč preneha z dnem izdaje te odločbe, kar pomeni, da tožniku do tega dne dodeljena brezplačna pravna pomoč pripada. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil izvedenec v sodnem postopku postavljen s sklepom z dne 24. 4. 2015, torej še pred izdajo odločbe z dne 4. 5. 2015, kar pomeni, da tožniku pripada brezplačna pravna pomoč tudi za cestno-prometnega izvedenca.
Odločitev o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP, ampak gre za tako imenovano drugo javnopravno stvar, v teh zadevah pa se ZUP uporablja smiselno, kolikor ta področja niso posebej urejena s posebnim postopkom, v obravnavani zadevi to pomeni z ZN. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku, da so se tekom izbirnega postopka presojale z zakonom določene okoliščine (to je strokovna usposobljenost in izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožeča stranka v postopku ni bila uspešna z dokazovanjem okoliščin, ki bi kazale na to, da je ob prihodu v Slovenijo vzpostavila tesnejše osebne in ekonomske vezi (ni se šolala, ni bila zaposlena, ni imela izbranega osebnega zdravnika in zobozdravnika, ni bila vključena v športne, kulturne in druge povezave).
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 28, 46.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - Procesna direktiva II - pravni interes - zavrženje tožbe
Okoliščina, da so tožniki samovoljno zapustili Azilni dom in se vanj niso vrnili je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Sodišče je zato tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika zavrglo.
V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - poslovna skrivnost
Informacija je bila označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja.
Ker tožeča stranka v tem postopku varuje svojo poslovno skrivnost in ne poslovne skrivnosti kakšne druge prizadete stranke, za zakonitost izpodbijanega akta ni pomembno, da prizadeta stranka razumljivo ni vztrajala, da bi pritegnila družbo D. d.o.o. v postopek.
skrbništvo - dvig denarnih sredstev s skrbniškega računa - soglasje za dvig sredstev - dohodki varovanca - stroški oskrbe
Sredstva na skrbstvenem računu predstavljajo premoženje A.A., ki se lahko porabi samo za njegove potrebe, zato je prvostopenjski organ pravilno ugotavljal višino dohodkov varovanca in višino stroškov, ki se nanašajo na njegovo mesečno oskrbo. Ugotovil je, da dohodki iz naslova pokojnine in dodatka za pomoč in postrežbo znašajo 950,66 EUR ter da specifikacija stroškov oskrbe, ki jo je organu predložila tožnica, ni utemeljena in presega dejanske stroške A.A.-jeve oskrbe. Glede na višino dohodkov se morajo stroški oskrbe poravnati prvenstveno iz dohodkov.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti
Upravni organ je pravilno ocenil, da je tožnik nezanesljiv in da zato ne izpolnjuje več pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Posledično je pravilno odločil, da so izpolnjeni z ZOro-1 predpisani pogoji za to, da se mu dovoljenje za posest orožja, kakor tudi v dovoljenju registrirano orožje, odvzame.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - tožba zoper dopis - zavrženje tožbe
O tožbi zoper izpodbijani akt je Upravno sodišče že pravnomočno razsodilo v drugem upravnem sporu, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Izpodbijanega dopisa ni mogoče šteti kot akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.