Javni razpis iz naslova ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi (Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013) točka IV, V, VII, XI. ZJN-2 člen 37, 37/9. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januar 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - nepredvidena dela - izvršitev pravil o javnem naročanju - priglasitev stroškov
Povsem mogoče je, da se je pri izvedbi projekta tožeča stranka srečala z nepredvidenimi deli, vendar pa o njih tožene stranke ni seznanila v roku desetih dni, kot je bila to zavezana storiti po pogojih javnega razpisa, kar pomeni, da je odločitev tožene stranke, da teh stroškov tožeči stranki ne prizna, utemeljena.
Javni razpis je v 2. podtočki V. točke določal, da mora biti naložba zaključena celota. To pomeni, da bi morala obnovo vaških domov, pa četudi so se ti nahajali v različnih krajevnih skupnosti, tožeča stranka šteti za zaključeno celoto in zato v primerih, ko so, kot zatrjuje, krajevne skupnosti same vodile postopke naročanja, kot vrednost posameznih naročil upoštevati vrednost celotnega projekta in ne le tistega dela, ki je odpadel na posamezno krajevno skupnost, s tem pa tudi upoštevati pravila ZJN-2.
Po določbi devetega odstavka 37. člena ZJN-2 je sklicevanje na blagovne znamke predmeta naročila dopustno le takrat, ko predmeta ni mogoče opisani na drugačen način, v razpisu pa se dodata besedi „ali enakovredni“. Tega tožeča stranka v razpisih ni upoštevala in zato do teh stroškov ni upravičena.
Tožena stranka je tista, ki ji je bila odobrena pravica do sredstev in je zato odgovorna za pravilnost priglasitve nastalih stroškov, morebitni prenos nalog na druge (torej krajevne skupnosti) brez vednosti in odobritve tožene stranke pa je okoliščina, ki na to odgovornost ne vpliva.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izplačana odškodnina - dopolnilna odločba
Tožniku je bila v pravdnem postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, prisojena odškodnina v znesku v višini 71.500 EUR s pp, nadaljnja mesečna odškodninska renta v znesku 250 EUR in povračilo 4.001,90 EUR pravdnih stroškov. V zadevi ni sporno, da je tožnik prisojeno odškodnino prejel v celoti, prav tako stroške postopka. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev o vračilu sredstev BPP pravilna in zakonita.
Tožena stranka v določbi 220. člena ZUP ni imela podlage za izdajo dopolnilne odločbe, ker je bilo z odločbo istega organa z dne 4. 9. 2015 že odločeno o celotnem zahtevku za vračilo sredstev iz naslova BPP.
Tožnika ne nasprotujeta vrednotenju zemljišč in ne zatrjujeta, da jima ne bi bilo dodeljeno zaokroženo zemljišče, ki ustreza usmeritvi gospodarjenja. Na razgrnitveni elaborat nista dala nekih bistvenih pripomb in kot izhaja iz tožbenega ugovora, želita tožnika samo glede na izris parcel v tabli ugotoviti, ali samo njima ni bila dodeljena parcela v ravni liniji oziroma podaljšku hiše. Takšnega tožbenega ugovora pa sodišče ne more upoštevati, ker se v upravnem sporu presoja samo zakonitost izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tožnika, za presojo delnih odločb drugih udeležencev v tem istem komasacijskem postopku, pa sodišče nima zakonske podlage.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - spor polne jurisdikcije
Skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 sme sodišče s sodbo odločiti o stvari med drugim tudi, kadar narava stvari to dopušča. V obravnavani zadevi pa sodišče meni, da narava stvari tega ne dopušča, saj je le tožena stranka najbolje seznanjena s tem, kako je komunalno opremljeno zemljišče, kjer naj bi se odmeril komunalni prispevek. Sodišče v avtonomijo organa lokalne samouprave brez utemeljenega razloga ne more posegati. Iz navedenega razloga bo moral prvostopenjski organ v postavljenem roku odločiti o vlogi tožnikov za odmero komunalnega prispevka.
omejitev gibanja - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti
V konkretnem primeru je bila uporaba pridržanja tožnika, s statusom tujca v RS, sicer pa državljana BIH, ki mu je bila izdana odločba o vrnitvi, in sicer z namenom njegove odstranitve iz RS, omejena v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer tako v zvezi z uporabljenim ukrepom namestitve tožnika v Centru, kakor tudi v zvezi z zastavljenim ciljem njegove odstranitve iz ozemlja RS, s tem pa hkrati s Schengenskega območja, katerega enakovreden sestavni del je tudi RS.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožnik kot tožbene razloge navaja izključno vzroke oziroma svoj interes za seznanitev z zahtevanimi informacijami. Ti razlogi pa so za odločitev v zadevi povsem brezpredmetni, saj ZDIJZ, ki pomeni pravno podlago za odločanje, pravice do dostopa do informacij ne veže na izkazovanje pravnega ali kateregakoli drugega interesa, temveč določa, katere informacije so dostopne javnosti, torej vsakomur pod enakimi pogoji.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz podatkov v spisu, ki niso sporni, izhaja, da je tožnik (kot mladoleten) skupaj z družino zapustil Slovenijo leta 1994 zaradi posledic izbrisa in od tedaj dalje živi v Srbiji. Tožnik je postal polnoleten leta 2000. Upravni organ je zato pravilno štel, da se tožniku zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992), kot obdobje upravičene odsotnosti prizna petletno obdobje od njegove zapustitve Slovenije, to je obdobje od sredine leta 1994 do sredine leta 1999. Pravilno je tudi štel, da tožnik za nadaljnje petletno obdobje po obdobju petletne upravičene odsotnosti, to je za obdobje od sredine leta 1999 do sredine leta 2004 (vmes je leta 2000 postal polnoleten), ni izkazal nobenih konkretnih ravnanj, da bi se skušal v Slovenijo vrniti. Njegove posplošene navedbe, da se je o vrnitvi v Slovenijo zanimal na Veleposlaništvu RS v Beogradu in da ni imel možnosti, da bi mu kdo v Sloveniji izdal garantno pismo za pridobitev vizuma za vstop v Slovenijo, brez navedbe kakšnih konkretnih ravnanj, da se je skušal vrniti, so po mnenju sodišča premalo, da bi z njimi izkazal razlog upravičene odsotnosti.
gradbeno dovoljenje - upravni postopek - vročanje - posredno vročanje
Tožnica navaja, da naj njena pravna prednica naj ne bi bila obveščena o pošiljki, vendar to trditev opira izključno na posredno sklepanje, da bi se sicer zoper omenjeno gradbeno dovoljenje gotovo pritožila. Sodišče po drugi strani nima razloga, da ne bi verjelo zabeležki na vročilnici, iz katere izhaja, da je bila naslovnica o pošiljki obveščena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik z uveljavljanjem zatrjevanih kršitev postopka in kršitev kazenskega zakona v zahtevi za varstvo zakonitosti, do katerih se je opredelilo že pritožbeno sodišče, nima verjetnih izgledov za uspeh.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - pogodba o služnostni pravici - izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Stališče toženke, da je tožnica dala soglasje k nameravani gradnji s podpisom pogodbe, iz katere ne izhajajo (posredno ali neposredno) bistvene značilnosti te gradnje, pomeni nepravilno uporabo materialnega zakona, zaradi katere tožnica toženki ni omogočila ustrezne udeležbe v postopku, kot jo predvidevata 63. in prvi odstavek 65. člena ZGO-1. Zato je ostalo povsem nerazjasnjeno, ali je obravnavana transformatorska postaja v resnici načrtovana bližje tožničini nepremičnini, kot je to brez njenega soglasja dovoljeno s prostorskim aktom, kar tožnica smiselno trdi.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravni spor - stranka v postopku - pravni interes
Tožnica, ki je upravičenka do brezplačne pravne pomoči, v tožbi ugovarja višini odmerjenih stroškov, ker meni, da so bili le-ti odmerjeni prenizko. Navaja torej ugovore, ki so v interesu izvajalke brezplačne pravne pomoči. Za takšne ugovore pa po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravovarstvenega interesa, ki je pogojen s posegom v njeno pravico, obveznost ali pravno korist.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 9/3. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5. ZMZ člen 51, 55, 55-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - neposredni učinek prava EU - začasna odredba
Neposedovanje ustreznega dokumenta o istovetnosti v smislu ZTuj-2 ne more biti zadosten razlog za pridržanje. Sodišče države članice sme odsotnost osebnega dokumenta upoštevati samo v povezavi z razlogoma nevarnosti pobega ali izogibanja ali oviranja priprave vrnitve. Tožena stranka dvoma v tožnikovo identiteto ni izkazala v izpodbijanem aktu niti se ta dvom ni pokazal na zaslišanju tožnika na glavni obravnavi.
Tožniku ni mogoče očitati, da je prošnjo vložil samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev. T.i. predkazenski postopek je potekal na letališču, pri čemer je tožnik namero za azil izrazil ob 20.20 uri, torej po 3 urah in 20 minutah po pristanku na letališču. Šele ko je prišel prevajalec in ga je začel spraševati o državi, kje se nahaja, je ugotovil, da je Slovenija varna država.
odvzem strokovnega naziva - plagiat - stranka v postopku
V upravnem sporu v zvezi z odvzemom strokovnega naslova sta lahko stranki postopka le organ, ki v postopku odloča, in diplomant, zoper katerega je postopek uveden. Pobudnik postopka v takem postopku ni aktivno legitimiran, saj ne uveljavlja svojih pravic ali svojih pravnih koristi ter se sklep tudi ne nanaša nanj.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožeča stranka v postopku ni bila uspešna z dokazovanjem okoliščin, ki bi kazale na to, da je ob prihodu v Slovenijo vzpostavila tesnejše osebne in ekonomske vezi (ni se šolala, ni bila zaposlena, ni imela izbranega osebnega zdravnika in zobozdravnika, ni bila vključena v športne, kulturne in druge povezave).
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - poslovna skrivnost
Informacija je bila označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja.
Ker tožeča stranka v tem postopku varuje svojo poslovno skrivnost in ne poslovne skrivnosti kakšne druge prizadete stranke, za zakonitost izpodbijanega akta ni pomembno, da prizadeta stranka razumljivo ni vztrajala, da bi pritegnila družbo D. d.o.o. v postopek.
Občina je zgradila komunalno opremo – novo kanalizacijsko omrežje v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč in tožniku na tej podlagi utemeljeno odmerila komunalni prispevek.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru - zavrženje tožbe
Zapisniki inšpektorice za sistem javnih uslužbencev, s katerimi je bilo županu občinske uprave občine in predsednikoma Sveta Krajevne skupnosti predlagano, da poskrbijo za to, da se odpravijo v postopku inšpekcijskega nadzora po določbah ZJU ugotovljene nepravilnosti, niso akti v smislu 2. člena ZUS-1. Z izpodbijanimi zapisniki ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravni naslednik
Nepremičnina je bila upravičencu podržavljena v času njegovega življenja, zato tožnika ni mogoče šteti za upravičenca do denacionalizacije na podlagi 11. člena ZDen.
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, ker je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe prezrla določila 8. člena in 2. odstavka 52. člena Ustave. Še posebej ob dejstvu, da ima sin tožnikov odločbo o usmeritvi, ki se nahaja tudi med listinami predloženega upravnega spisa.