brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri se že vodi postopek - zavrženje vloge
Ker postopek na podlagi prve vloge tožnika še ni bil pravnomočno zaključen, je tožena stranka odločila pravilno, ko je tožnikovo kasneje vloženo vlogo kot nedopustno zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - priposestvovanje
Kakor hitro obstaja dvom, ni več dobrovernosti, ki je pogoj za uspešno priposestvovanje, zato se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da vložena tožba ne bi imela izgleda za uspeh, zaradi česar sodnega postopka ne bi bilo razumno sprožati.
Odločilno v zadevi za pridobitev pravice do denacionalizacije je, ali je bilo denacionalizacijskemu upravičencu in naslednicam priznano jugoslovansko državljanstvo v časovnem obdobju, katerega začetek zamejuje 9. 5. 1945. Ni pomembno, ali so bili jugoslovanski državljani na dan 6. 2. 1945 ali na dan 9. 5. 1945. Pomembno je, da jim po 9. 5. 1945, kot izhaja iz ugotovitvene odločbe o državljanstvu, ki je ravno to ugotavljala, državljanstvo ni bilo priznano.
DDV - opravljanje gradbenih del - fiktivni računi - navidezni pravni posel - subjektivni element
V obravnavanem primeru tožniku ni priznan odbitek vstopnega DDV po računih, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so fiktivni računi, tožniku pa se očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti.
odmera davka v posebnih primerih - cenitev davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo
Odmera davka iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se opravi takrat, ko davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, ki precej presega napovedane dohodke. Odmera se opravi na način, predpisan s citirano določbo, to je od razlike med vrednostjo premoženja oziroma porabljenih sredstev in obdavčenimi dohodki oziroma dohodki, od katerih se davek ne plača. Pri citiranih določbah gre torej za način določitve davčne osnove s cenitvijo, ki je potrebna v primeru, ko davčni zavezanec ne izpolni ali ne izpolni v ustreznem obsegu predpisanih davčnih obveznosti.
ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 30, 30/1, 31. SZ-1 člen 50, 50/3, 53, 53/4.
osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - upravljavec zbirke
Tožnica zahteva od upravljavca seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, podatki, ki jih opredeljujeta 1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1 in ki jih upravljavec obdeluje skladno z določbami SZ-1. Določbe SZ-1 so tako v konkretnem primeru pravna podlaga (in vir) za obdelavo osebnih podatkov, ki se nahajajo v zbirki osebnih podatkov lastnikov stanovanj (na ime B.B.), ki jo vodi upravljavec stavbe na podlagi pogodbe o upravljanju. Podatki se vodijo tudi za etažne lastnike, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali.
odvzem mladoletnega otroka - nastanitev otroka v rejniški družini - koristi otroka - mnenje strokovne komisije
Sodišče ne dvomi v pravilnost upravnega postopka in izdane odločbe, glede na to, da tožnika kot starša mladoletnega otroka, upoštevaje izkazane trenutne osebnostne okoliščine, ne zmoreta skrbeti za njegov normalni psihofizični razvoj. Tega dejstva ne spremeni niti okoliščina, da pediatrinja, na katero se sklicujeta tožnika, dejansko glede same skrbi za mladoletnega otroka ni podala negativnega mnenja, ker je na strani staršev oziroma tožnikov izkazanih toliko za starševstvo neprimernih okoliščin, da drugačna odločitev, kot sta jo že izrekla prvostopni organ in tožena stranka, ni mogoča.
ZTZPUS člen 16, 16/2, 16/2-7. Pravilnik o osebni varovalni opremi člen 5, 13. ZUP člen 154, 154/1.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - domneva o skladnosti - osebna varovalna oprema za zaščito nog - ustna obravnava
Pri dajanju osebne varovalne opreme na trg je bistveno, da proizvodi zadovoljujejo zahteve iz 5. člena Pravilnika o osebni varovalni opremi, ne pa da ustrezajo seznamu slovenskih standardov iz 13. člena Pravilnika. Upoštevanje določila 13. člena Pravilnika zgolj olajšuje dokazovanje, da osebna varovalna oprema ustreza zahtevam iz 5. člena Pravilnika, ker spoštovanje določila 13. člena pomeni domnevo, da proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena in dodatno dokazovanje v tem primeru ni potrebno. Če pa subjekt na trgu ne izkoristi domneve skladnosti, kot je v obravnavanem primeru ugotovil inšpektor, potem pride na vrsto poseben postopek dokazovanja, ali sporni proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, ali ne. Že iz same izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v postopku pred izdajo odločbe predložil določene listine v dokaz, da proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, vendar je prvostopenjski organ odločil, da „ne glede na zgornje navedbe proizvajalca“ /.../ standardi, na katere se je skliceval tožnik ne ustvarjajo več domneve o skladnosti. To pomeni, da prvostopenjski organ sploh ni vzel v presojo argumentov in dokazov tožnika, da sporni proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, in tudi ne vprašanja, kako vpliva na izpolnjevanje zahtev iz 5. člena Pravilnika zatrjevano dejstvo, da so bili proizvodi skladni s starimi standardi. Dejstvo, da proizvodi ustrezajo starim standardom, ne pomeni avtomatično, da niso izpolnjene zahteve iz 5. člena Pravilnika. Ker gre v tem primeru za vodenje postopka po uradni dolžnosti, bi organ moral izpeljati ugotovitveni postopek in izvajati ustrezne dokaze in pred tem pozvati tožnika, da lahko v določenem roku dokaže, da ob odsotnosti domneve o skladnosti iz 13. člena Pravilnika proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika.
Ker gre pri obravnavi zadevi za izrazito tehnična vprašanja, za kar so potrebna ekspertna mnenja, je tudi nujno, da bi bila v ugotovitvenem postopku izpeljana ustna obravnava, kjer bi se izvajali dokazi (1. odstavek 154. člena ZUP).
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija za vložitev predloga - ničnostni razlogi
Predlagateljica v predlogu za izrek ničnosti ne uveljavlja kakšne svoje pravne oziroma pravne koristi, zato je bilo treba njen predlog za izrek ničnosti zavreči. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZNZGP, ki je bil podlaga za podržavljenje nepremičnin z odločbo, katero predlaga tožeča stranka, da se izreče za nično, ni določbe, ki bi določala, da se ob napačno ugotovljenem dejanskem stanju (v obravnavanem primeru, kot zatrjuje tožeča stranka, da ni bila tuja državljanka, pač pa jugoslovanska), izdana odločba o podržavljenju, izreče za nično.
ZUP člen 236, 236/2. ZZZDR člen 120, 120/1. ZSV člen 88.
začasna odločba - začasen odvzem otroka - namestitev v rejniško družino - korist otroka
Samo dejstvo, da v začasni odločbi, ki kot taka nosi tudi naslov, ni v izreku izrecno navedeno, da gre za začasen odvzem otroka, sicer predstavlja postopkovno kršitev, vendar pa ta ni vplivala na zakonitost same odločitve.
Iz listin in zapisniško ugotovljenih dejstev centra za socialno delo izhaja, da koristi mladoletnega otroka narekujejo takojšen odvzem in namestitev v drugo družino, tako da je neutemeljen tožbeni ugovor, da otrok ni stranka v postopku, in da torej njemu škoda ne more nastati. Interesi otroka so namreč tisti, ki so po vseh zakonskih določbah najbolj varovani, in zaradi katerih tudi ni mogoča drugačna pravna razlaga drugega odstavka 236. člena ZUP.
ZPNačrt člen 89. Pravilnik o katastru javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture člen 3.
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture - vpis objektov v zbirni kataster - obvestilo o vpisu - pravni učinki obvestila - dejanska raba prostora
Lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture je tisti subjekt, ki se evidentira v zbirnem katastru.
Navajanje tožnika, da nima hišnega predalčnika in da ga ni mogel urediti, ne vpliva na to, da vročitev ni bila opravljena. Prav tako se tožnik ne more sklicevati na sodne počitnice, ki ne veljajo za vročanje v upravnem postopku. Pooblaščenec tožnika je imel možnost za čas odsotnosti iz pisarne imenovati zastopnika za vročitve, kar pa ni storil.
DDV - odbitek vstopnega DDV - subleasing - nakup in prodaja osebnih avtomobilov - posredništvo pri trgovanju z vozili
Iz določbe 1. točke 6. odstavka 40. člena ZDDV izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. Tožnik v postopku ni izkazal, da je osebno vozilo Renault Megane, ki ga je nabavil v letu 2004, uporabil za namene opravljanja dejavnosti dajanja v najem in zakup ali za nadaljnjo prodajo. Čeprav se tožnik sklicuje, da je bila za navedeno osebno vozilo sklenjena najemna pogodba in da je bilo to vozilo uporabljeno za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup, pa tožnik navedene pogodbe davčnemu organu v postopku ni predložil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dopolnitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine
Glede na ugotovljeno premoženje in njegovo vrednost – solastništvo nepremičnine (čemur tožnik ne oporeka) je pravilna in zakonita odločitev organa za BPP, da je zavrnil prošnjo prosilca za dodelitev BPP.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Iz tega tako sledi, da preide v takih primerih, kot je tudi obravnavani, izvršilni postopek v pravdni postopek, kar pa po presoji sodišča pomeni, da gre za nadaljevanje postopka, ki se je sicer začel po pravilih izvršilnega postopka, nadaljuje pa se po pravilih pravdnega postopka.
Obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči ni presežen, tudi ob upoštevanju, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči I. in II. stopnje, saj poteka tovrstni izvršilni postopek le pred sodiščem I. stopnje, le v primeru vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi in nadaljevanja postopka po pravilih pravdnega postopka pred pravdnim sodiščem pa o pritožbi zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o ugovoru, odloča sodišče II. stopnje, tj. Višje sodišče.
izredna brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč
ZBPP v prvem odstavku 26. člena določa, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli med drugim tudi za pravno svetovanje (to ne vsebuje vložitve tožbe), ki presega prvi pravni nasvet. S prvo odločbo je bila stranki z interesom odobrena brezplačna pravna pomoč v zgoraj navedenem obsegu (1. alinea prvega odstavka 26. člena ZBPP). Z izpodbijano odločbo pa je bilo odločeno po 4. alinei prvega odstavka 26. člena ZBPP in dodeljena brezplačna pravna pomoč za nadaljnje svetovanje v pravdnem postopku (tudi vložitev tožbe).
javni razpis - javni razpis za izdelavo energetskih izkaznic - razpisni pogoji - kriteriji za vrednotenje vlog
Za razpisni postopek je potrebno upoštevati, da gre za javno pravno stvari, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. To pomeni, da v danem primeru ne gre za pravico, ki bi bila prijavitelju vnaprej zagotovljena. Pri postopku javnega razpisa gre namreč za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so na razpis prijavljeni, enako obravnavani. Vsem prijavljenim na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je za vsakega prijavitelja odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten glede na v razpisu v naprej določene kriterije. Glede na posebnost takšnega postopka je tudi v pristojnosti strokovne komisije, da po v naprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijaviteljev, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv člen 11, 20.
napredovanje - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv - upoštevanje dodatnega strokovnega dela
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv je izdan na podlagi 4. odstavka 105. člena ZOFVI. Njegovo vsebino je zato treba razlagati v povezavi in v okviru določb ZOFVI. Ker gre za napredovanje delavca po ZOFVI, se lahko pri ocenjevanju upošteva le delavčevo dodatno strokovno delo, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, ki ga ureja ZOFVI, in v času, ko je delavec zaposlen v zavodu, ki ga ureja ZOFVI.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na javno omrežje - gradnja komunalne opreme
Prispevek, ki ga je dolžan plačati lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ni bil odmerjen na podlagi predpisov, ki urejajo komunalni prispevek. To pomeni, da je bil v postopku za izdajo izpodbijane določbe napačno uporabljen zakon in s tem tudi podzakonski predpis.