dostop do informacij javnega značaja - zapisnik o glavni obravnavi - specialni predpis
Pri tehtanju, ali se lahko zapisnik pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist, je treba dati prednost specialnejšemu procesnemu zakonu, saj se v nasprotnem primeru izniči vsa procesna zakonodaja. Iz 150. člena ZPP torej posredno izhaja prepoved dajanja informacij iz pravdnega spisa komurkoli, ki ni v tem členu izrecno določen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Ker tožnica v izjavi o premoženjskem stanju ni navedla vseh nepremičnin, katerih (so)lastnica je, to po mnenju sodišča pomeni, da v svoji izjavi ni navedla resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju, zaradi česar je bila njena prošnja pravilno zavrnjena.
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija za vložitev predloga - ničnostni razlogi
Predlagateljica v predlogu za izrek ničnosti ne uveljavlja kakšne svoje pravne oziroma pravne koristi, zato je bilo treba njen predlog za izrek ničnosti zavreči. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZNZGP, ki je bil podlaga za podržavljenje nepremičnin z odločbo, katero predlaga tožeča stranka, da se izreče za nično, ni določbe, ki bi določala, da se ob napačno ugotovljenem dejanskem stanju (v obravnavanem primeru, kot zatrjuje tožeča stranka, da ni bila tuja državljanka, pač pa jugoslovanska), izdana odločba o podržavljenju, izreče za nično.
izredna brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč
ZBPP v prvem odstavku 26. člena določa, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli med drugim tudi za pravno svetovanje (to ne vsebuje vložitve tožbe), ki presega prvi pravni nasvet. S prvo odločbo je bila stranki z interesom odobrena brezplačna pravna pomoč v zgoraj navedenem obsegu (1. alinea prvega odstavka 26. člena ZBPP). Z izpodbijano odločbo pa je bilo odločeno po 4. alinei prvega odstavka 26. člena ZBPP in dodeljena brezplačna pravna pomoč za nadaljnje svetovanje v pravdnem postopku (tudi vložitev tožbe).
Ker je bilo o predlogu tožnika za obnovo postopka z dne 19. 5. 2003 že pravnomočno odločeno, organ o ponovnem tožnikovem predlogu glede na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP (po tej določbi organ zahtevo pri njenem predhodnem preizkusu s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno) drugače ni mogel odločiti.
ZUP člen 236, 236/2. ZZZDR člen 120, 120/1. ZSV člen 88.
začasna odločba - začasen odvzem otroka - namestitev v rejniško družino - korist otroka
Samo dejstvo, da v začasni odločbi, ki kot taka nosi tudi naslov, ni v izreku izrecno navedeno, da gre za začasen odvzem otroka, sicer predstavlja postopkovno kršitev, vendar pa ta ni vplivala na zakonitost same odločitve.
Iz listin in zapisniško ugotovljenih dejstev centra za socialno delo izhaja, da koristi mladoletnega otroka narekujejo takojšen odvzem in namestitev v drugo družino, tako da je neutemeljen tožbeni ugovor, da otrok ni stranka v postopku, in da torej njemu škoda ne more nastati. Interesi otroka so namreč tisti, ki so po vseh zakonskih določbah najbolj varovani, in zaradi katerih tudi ni mogoča drugačna pravna razlaga drugega odstavka 236. člena ZUP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na javno omrežje - gradnja komunalne opreme
Prispevek, ki ga je dolžan plačati lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ni bil odmerjen na podlagi predpisov, ki urejajo komunalni prispevek. To pomeni, da je bil v postopku za izdajo izpodbijane določbe napačno uporabljen zakon in s tem tudi podzakonski predpis.
DDV - opravljanje gradbenih del - fiktivni računi - navidezni pravni posel - subjektivni element
V obravnavanem primeru tožniku ni priznan odbitek vstopnega DDV po računih, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so fiktivni računi, tožniku pa se očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti.
Odločilno v zadevi za pridobitev pravice do denacionalizacije je, ali je bilo denacionalizacijskemu upravičencu in naslednicam priznano jugoslovansko državljanstvo v časovnem obdobju, katerega začetek zamejuje 9. 5. 1945. Ni pomembno, ali so bili jugoslovanski državljani na dan 6. 2. 1945 ali na dan 9. 5. 1945. Pomembno je, da jim po 9. 5. 1945, kot izhaja iz ugotovitvene odločbe o državljanstvu, ki je ravno to ugotavljala, državljanstvo ni bilo priznano.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4, 64/3, 64/4. Javni razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2010 točka 3.
javni razpis - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev - štipendija - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki ga izvaja Univerza v A., se uvršča v področje 581 Arhitektura in gradbeništvo, kot je to mogoče ugotoviti z e-iskalnikom KLASIUS na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Ob tem ko je prvostopenjski organ že izhajal iz izhodišča o vsebinski primerljivosti navedenih študijev, pa je mogoče na podlagi arg. a simili ad simile (in na takem sklepanju je prvostopenjski organ tudi že temeljil svojo odločitev v izpodbijani odločbi) izvesti zaključek o tem, da tožnica glede na študij, na katerega je vpisana, izpolnjuje pogoj iz 1. alinee 3. točke Javnega razpisa, in da ni izključena od pridobitve štipendije za študij v tujini glede na 3. odstavek 1. točke Javnega razpisa.
ZTZPUS člen 16, 16/2, 16/2-7. Pravilnik o osebni varovalni opremi člen 5, 13. ZUP člen 154, 154/1.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - domneva o skladnosti - osebna varovalna oprema za zaščito nog - ustna obravnava
Pri dajanju osebne varovalne opreme na trg je bistveno, da proizvodi zadovoljujejo zahteve iz 5. člena Pravilnika o osebni varovalni opremi, ne pa da ustrezajo seznamu slovenskih standardov iz 13. člena Pravilnika. Upoštevanje določila 13. člena Pravilnika zgolj olajšuje dokazovanje, da osebna varovalna oprema ustreza zahtevam iz 5. člena Pravilnika, ker spoštovanje določila 13. člena pomeni domnevo, da proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena in dodatno dokazovanje v tem primeru ni potrebno. Če pa subjekt na trgu ne izkoristi domneve skladnosti, kot je v obravnavanem primeru ugotovil inšpektor, potem pride na vrsto poseben postopek dokazovanja, ali sporni proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, ali ne. Že iz same izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v postopku pred izdajo odločbe predložil določene listine v dokaz, da proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, vendar je prvostopenjski organ odločil, da „ne glede na zgornje navedbe proizvajalca“ /.../ standardi, na katere se je skliceval tožnik ne ustvarjajo več domneve o skladnosti. To pomeni, da prvostopenjski organ sploh ni vzel v presojo argumentov in dokazov tožnika, da sporni proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika, in tudi ne vprašanja, kako vpliva na izpolnjevanje zahtev iz 5. člena Pravilnika zatrjevano dejstvo, da so bili proizvodi skladni s starimi standardi. Dejstvo, da proizvodi ustrezajo starim standardom, ne pomeni avtomatično, da niso izpolnjene zahteve iz 5. člena Pravilnika. Ker gre v tem primeru za vodenje postopka po uradni dolžnosti, bi organ moral izpeljati ugotovitveni postopek in izvajati ustrezne dokaze in pred tem pozvati tožnika, da lahko v določenem roku dokaže, da ob odsotnosti domneve o skladnosti iz 13. člena Pravilnika proizvodi ustrezajo zahtevam iz 5. člena Pravilnika.
Ker gre pri obravnavi zadevi za izrazito tehnična vprašanja, za kar so potrebna ekspertna mnenja, je tudi nujno, da bi bila v ugotovitvenem postopku izpeljana ustna obravnava, kjer bi se izvajali dokazi (1. odstavek 154. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dopolnitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine
Glede na ugotovljeno premoženje in njegovo vrednost – solastništvo nepremičnine (čemur tožnik ne oporeka) je pravilna in zakonita odločitev organa za BPP, da je zavrnil prošnjo prosilca za dodelitev BPP.
Navajanje tožnika, da nima hišnega predalčnika in da ga ni mogel urediti, ne vpliva na to, da vročitev ni bila opravljena. Prav tako se tožnik ne more sklicevati na sodne počitnice, ki ne veljajo za vročanje v upravnem postopku. Pooblaščenec tožnika je imel možnost za čas odsotnosti iz pisarne imenovati zastopnika za vročitve, kar pa ni storil.
Priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku bi po zakonskih določbah ZZVN bilo mogoče, če bi bilo dokazano, da je otrokov starš (državljan Republike Slovenije) kot civilna oseba bil ubit s strani drugih oboroženih sil v času vojne (od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945) oziroma pod pogoji osmega odstavka 2. člena tega zakona (če je umrl med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino) najkasneje do 31. 12. 1945. Tožnica navedenih relevantnih okoliščin ni dokazala.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv člen 11, 20.
napredovanje - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv - upoštevanje dodatnega strokovnega dela
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv je izdan na podlagi 4. odstavka 105. člena ZOFVI. Njegovo vsebino je zato treba razlagati v povezavi in v okviru določb ZOFVI. Ker gre za napredovanje delavca po ZOFVI, se lahko pri ocenjevanju upošteva le delavčevo dodatno strokovno delo, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, ki ga ureja ZOFVI, in v času, ko je delavec zaposlen v zavodu, ki ga ureja ZOFVI.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Iz tega tako sledi, da preide v takih primerih, kot je tudi obravnavani, izvršilni postopek v pravdni postopek, kar pa po presoji sodišča pomeni, da gre za nadaljevanje postopka, ki se je sicer začel po pravilih izvršilnega postopka, nadaljuje pa se po pravilih pravdnega postopka.
Obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči ni presežen, tudi ob upoštevanju, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči I. in II. stopnje, saj poteka tovrstni izvršilni postopek le pred sodiščem I. stopnje, le v primeru vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi in nadaljevanja postopka po pravilih pravdnega postopka pred pravdnim sodiščem pa o pritožbi zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o ugovoru, odloča sodišče II. stopnje, tj. Višje sodišče.
odvzem mladoletnega otroka - nastanitev otroka v rejniški družini - koristi otroka - mnenje strokovne komisije
Sodišče ne dvomi v pravilnost upravnega postopka in izdane odločbe, glede na to, da tožnika kot starša mladoletnega otroka, upoštevaje izkazane trenutne osebnostne okoliščine, ne zmoreta skrbeti za njegov normalni psihofizični razvoj. Tega dejstva ne spremeni niti okoliščina, da pediatrinja, na katero se sklicujeta tožnika, dejansko glede same skrbi za mladoletnega otroka ni podala negativnega mnenja, ker je na strani staršev oziroma tožnikov izkazanih toliko za starševstvo neprimernih okoliščin, da drugačna odločitev, kot sta jo že izrekla prvostopni organ in tožena stranka, ni mogoča.
odmera davka v posebnih primerih - cenitev davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo
Odmera davka iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se opravi takrat, ko davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, ki precej presega napovedane dohodke. Odmera se opravi na način, predpisan s citirano določbo, to je od razlike med vrednostjo premoženja oziroma porabljenih sredstev in obdavčenimi dohodki oziroma dohodki, od katerih se davek ne plača. Pri citiranih določbah gre torej za način določitve davčne osnove s cenitvijo, ki je potrebna v primeru, ko davčni zavezanec ne izpolni ali ne izpolni v ustreznem obsegu predpisanih davčnih obveznosti.
DDV - odbitek vstopnega DDV - subleasing - nakup in prodaja osebnih avtomobilov - posredništvo pri trgovanju z vozili
Iz določbe 1. točke 6. odstavka 40. člena ZDDV izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. Tožnik v postopku ni izkazal, da je osebno vozilo Renault Megane, ki ga je nabavil v letu 2004, uporabil za namene opravljanja dejavnosti dajanja v najem in zakup ali za nadaljnjo prodajo. Čeprav se tožnik sklicuje, da je bila za navedeno osebno vozilo sklenjena najemna pogodba in da je bilo to vozilo uporabljeno za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup, pa tožnik navedene pogodbe davčnemu organu v postopku ni predložil.