Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESSR, dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva – turistična infrastruktura 2009 točka 6.2.3. ZUS-1 člen 2, 5, 5/4.
javni razpis - dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - nepopolna vloga - rok za dopolnitev nepopolne vloge
Do sredstev na javnem razpisu so bili upravičeni le tisti prijavitelji, ki so pogoje za kandidiranje na javnem razpisu izpolnjevali že ob vložitvi vloge oz. najkasneje do poteka zadnjega dne roka, ki je bil predpisan za oddajo vlog. Izpolnjevanje pogojev pa so morali izkazati z listinami, ki so jih upravnemu organu predložili do roka za oddajo vloge, najkasneje pa ob dopolnitvi vloge, ki je bila mogoča le do poteka osemdnevnega roka.
Tožena stranka bi morala, ne glede na spreminjanje dokaznih trditev tožnice, o zadevi vsebinsko odločiti, ne pa sprejeti procesne odločitve o zavrženju vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP. Tekom postopka je tožena stranka namreč samo zaradi razjasnitve dejanskega stanja izvajala dokazni postopek in bi se morala glede na odzivnost tožnice s predložitvijo oziroma nepredložitvijo dokaznih sredstev do tega vsebinsko opredeliti.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - razpolaganje z dednim deležem v postopku denacionalizacije - dokazovanje pravnega nasledstva upravičenca do denacionalizacije - dokazovanje očetovstva
Ker ZDen niti v primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije že pokojen, ne določa, da se premoženje vrne pravnim naslednikom upravičenca, temveč napotuje na zapuščinski postopek, je mogoče sklepati, da v postopku denacionalizacije pri določitvi upravičencev ni mogoče upoštevati izjav o razpolaganju s premoženjskimi pravicami, ki izhajajo iz postopkov denacionalizacije, ki so v teku.
V postopku denacionalizacije ni mogoče ugotavljati očetovstva, kot to predlaga tožnik, temveč je dopustno ugotavljati le, ali je bilo očetovstvo ugotovljeno na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve očetovstva oziroma njegovega priznanja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Vprašanje, ali gre za gradnjo, za katero je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, je pravno vprašanje, ki je v izključni pristojnosti upravnega organa.
odobritev pravnega posla - nepremičnina, prodana na javni dražbi - sklep o končani javni dražbi - ugovor tretjega
Tožnik niti v pritožbi v upravnem postopku, niti sedaj v tožbi ne pove (in ne izkaže), zakaj dejanski in zemljiškoknjižni lastnik predmetne nepremičnine oziroma njenega dela (zidanice) ni ista oseba, oziroma na podlagi kakšnega pravnega naslova naj bi lastninska pravica na tej nepremičnini prešla na osebo, ki ni tožnik in ki (tudi) ni vpisana v zemljiški knjigi. V zemljiški knjigi je bila vpisana zaznamba izvršbe na predmetni nepremičnini na podlagi sklepa o izvršbi, opr. št. In 5/2002 z dne 14. 6. 2002, kar ob upoštevanju publicitetnega načela zemljiškoknjižnega prava pomeni, da je bil z vpisom tega dejstva v zemljiško knjigo seznanjen tudi domnevni dejanski lastnik predmetne nepremičnine oziroma njenega dela, ki bi lahko v skladu s 64. členom ZIZ v izvršilnem postopku zoper tožnika vložil ugovor tretjega, česar pa očitno (glede na izdan sklep o končani dražbi) ni storil.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 64, 64/1, 64/1-4. ZUreP-1 člen 81.
urejanje prostora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa - pogoji za izdajo Odloka o začasnih ukrepih - nezakonit odlok
Ker izpodbijani akt, četudi je izdan v obliki predpisa, ureja posamično razmerje, ki se nanaša na tožeči stranki, je sodišče tožbo sprejelo v obravnavo na podlagi 4. odstavka 5. člena ZUS-1.
Začasni ukrepi po 81. členu ZUreP-1 so namenjeni izključno zavarovanju izvedbe predvidene prostorske ureditve, za katero še ni sprejet ustrezen prostorski akt. Ti ukrepi nosilcem načrtovanja v prostoru omogočajo, da za čas izdelave in sprejemanja prostorskega akta ter njegove uveljavitve ohranijo obstoječe stanje, ki je podlaga načrtovanju. Glede na opisani namen, pa tudi glede na izrecno in nedvoumno besedilo navedene zakonske določbe, teh ukrepov ni mogoče sprejeti za območje, kjer je bil ustrezen prostorski akt – na ravni občine je to občinski lokacijski načrt – že sprejet.
Sporno območje sicer ni urejeno z občinskim lokacijskim načrtom, vendar pa zanj velja Ureditveni načrt, ki je prostorski akt na ravni konkretnih oblikovalskih in funkcionalnih rešitev območja. Raven oziroma vsebina načrtovanja prostora v ureditvenem načrtu je zato neposredno primerljiva z opredelitvijo lokacijskega načrta, kot jo določa 1. odstavek 72. člena ZUreP-1, torej zakona, ki je podlaga za sprejem izpodbijanega Odloka. Pogoj, ki ga za sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora predpisuje 2. odstavek 81. člena ZUreP-1, zato ni bil izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - res iudicata
Ker je tožnik vsebinsko enak zahtevek v preteklosti pred sodiščem že uveljavljal, bi bila zaradi načela „ne bis in idem“ vložitev nove zahteve očitno nerazumna. Za vložitev zahtevka zato tožniku brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, ni bilo mogoče dodeliti.
odobritev pravnega posla - komasacijski postopek - izvršilni postopek - prepoved prometa z zemljišči
Določbe 60. člena ZKZ, po katerih je z uvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, ob obstoju zakonskih pogojev iz 25. člena ZKZ ne preprečujejo nadaljevanja poteka že uvedene sodne izvršbe, ker je treba šteti, da ne gre za klasičen promet (v smislu kupoprodaje), ampak da gre smiselno za okoliščine po 2. odstavku 60. člena ZKZ.
mednarodna zaščita - združevanje družine - razlaga pojma usmrtitev
Pojma „usmrtitev“ iz 1. alinee 28. člena ZMZ ni mogoče omejiti na situacije, ko grožnja prihaja izključno od državnih subjektov po nekem bolj ali manj formalnem postopku, ampak tudi, ko nasilna smrt osebi grozi s strani nedržavnih subjektov, povsem mimo formalnih postopkov. Drugačna razlaga bi vodila do nesprejemljive pravne situacije, ko bi prosilec lahko dobil subsidiarno zaščito, če bi mu grozilo nehumano ravnanje, ne pa če bi mu grozila nasilna smrt. Ker je tožnica navajala okoliščine iz 1. in 2. alinee 28. člena ZMZ, je uporaba prava in dokazna ocena tožene stranke, ki se je omejila na okoliščine iz 3. alinee 28. člena, neustrezna.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - vzpostavitev nove zbirke - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov
Osebni podatki se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Za obdelavo osebnih podatkov zdravnikov v obravnavanem primeru ni posebne zakonske podlage, zato bi bilo za obdelavo potrebno pridobiti osebno privolitev posameznega zdravnika. Pri tem je brezpredmetno, da so bili ti osebni podatki že objavljeni v drugih javno dostopnih virih.
V konkretnem primeru gre za navidezne posle, fiktivne račune, zaradi česar tožeča stranka ne more uveljavljati odbitka vstopnega DDV. Davčni organ je upošteval tudi načelo sorazmernosti in potem ko je natančno preveril poslovanje vseh vpletenih gospodarskih subjektov, odločil pravilno, ko tožeči stranki ni priznal odbitka vstopnega DDV.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 62, 62/3.
javni razpis - odobritev nepovratnih sredstev - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti - obnova strešne kritine s postavitvijo solarne elektrarne - vrednost naložbe - prekoračena mejna vrednost naložbe
Kljub temu, da tožeča stranka trdi, da mejna vrednost naložbe ni presežena, saj je naložba v fotovoltaiko vredna 221.000 EUR, sodišče ugotavlja, da glede na vsebino vloge, celotna vrednost njene naložbe znaša 417.000 EUR, saj gre za eno naložbo (nosilna konstrukcija in postavitev solarne elektrarne) v dejavnost pridobivanja energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ in tožena stranka ugotavljata, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. t.i. missing trader družbe, tožeči stranki pa se očita, da je vedela oz. da bi morala vedeti, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso SEU.
ZUP člen 35, 35-4, 237, 237/2, 237/2-6. ZUS-1 27, 27/3.
visoko šolstvo - ustanovitev univerze - odločba o izdaji strokovnega mnenja k ustanovitvi univerze - zahteva za vročitev odločbe - izločitev uradne osebe - absolutno bistvena kršitev pravil postopka
Ker bi moral biti dr. A.A. v skladu s 4. točko 35. člena ZUP pri odločanju na drugi stopnji izločen, ker je sodeloval pri odločanju na prvi stopnji, je bila v postopku na drugi stopnji storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 6. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
Tožnik ni izkazal poslovnega razmerja (nabave vozil) z družbo A., zato izdani računi ne izkazujejo poslovnega dogodka in s tem podlage za njihovo plačilo oz. uveljavitev odbitka DDV. Ker je v obravnavanem primeru nastal dvom o verodostojnosti računov, na podlagi katerih je tožnik odbijal vstopni DDV, je na strani tožnika dokazno breme, da dokaže, da se računi nanašajo na dejansko prodajo blaga in da jih je izdal upravičen izdajatelj. Po 1. odstavku 76. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.
Z obiskom pri davčnem organu tožnik ni izpolnil obveznosti iz pravnega pouka odločbe. V obravnavanem primeru je bil tožnik seznanjen, da lahko vloži pritožbo (tudi) na zapisnik, vendar pa tega ni storil na način, da bi takšno voljo izrazil.