imenovanje predsednika sodišča - vročitev mnenja predsednika neposredno višjega sodišča - kršitev pravil postopka
Tožnici pisno mnenje predsednice Okrožnega sodišča v B. ni bilo vročeno. Tožnica zato utemeljeno ugovarja, da so bila pred izdajo izpodbijane odločbe kršena pravila postopka, saj vročitev tega mnenja toženki izrecno nalaga peti odstavek 62.b člen ZS. Namen citirane zakonske določbe namreč ni v seznanitvi (zgolj) Sodnega sveta z mnenjem pred sprejetjem odločitve, temveč (in predvsem tudi), da se z mnenjem seznani kandidat, ki se lahko nato o njegovi vsebini na ustnem razgovoru ter torej še pred izdajo odločbe (tudi) izjavi.
Odločitev o tem, da se na mesto predsednika Okrajnega sodišča v A. ne imenuje nobenega od prijavljenih kandidatov, je po svoji vsebini akt o izbiri, kjer ima Sodni svet pravico sprejeti tako odločitev. Kandidati, ki se odzovejo na javni poziv Sodnega sveta z vložitvijo kandidatur, imajo ob siceršnjem izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje na razpisano mesto, nimajo pa s tem zagotovljene pravice, da bodo imenovani.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 54. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek
Le na podlagi tožnikove izjave ni mogoče z gotovostjo ugotoviti njene istovetnosti. Tožnik je namreč leta 2010 in leta 2011, ko je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, navajal popolnoma drugačne podatke o svoji istovetnosti.
ZDen člen 13, 62. ZUP člen 8, 9, 237, 237/2, 237/2-7.
denacionalizacija kapitalskih družb - podatki o podržavljenem premoženju - listine o podržavljenju - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke
Upravni organ s predloženimi listinami, s katerimi je tožeča stranka izkazovala lastništvo delnic E d.d. ob podržavljenju le-te, ni izvedel dokazov in dokazov nato presodil v skladu s pravili upravnega postopka ter na tej podlagi zaključil, ali je dejstvo lastništva delnic dokazano, zato sodišče utemeljenosti navedb tožeče stranke v tožbi, da je s temi listinami to za odločitev pomembno dejstvo dokazano, ne more presoditi.
upravni postopek - pritožba - dovoljenost pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - prekinitev prestajanja kazni zapora
Tožnik je po prejemu odločbe o delni ugoditvi prekinitve kazni zapora podal pisno izjavo o odpovedi pravici do pritožbe, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom. Ker se je tožnik pravici do pritožbe odpovedal, je odločba postala pravnomočna. Zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo pritožbo zoper pravnomočno odločbo, ob uporabi 229. a člena ZUP, zavrgel.
ZEPI člen 4, 5, 6, 14. Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki člen 53, 54, 55, 58, 59.
dovoljenje za trgovino s pirotehničnimi izdelki - skladiščenje pirotehničnih izdelkov - pogoji za izdajo dovoljenja - začasni objekt
Z vidika tehničnih pogojev za objekte, kjer poteka prodaja pirotehničnih izdelkov je relevantna samo Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi ali pirotehnični izdelki, katere namen je določiti specialne tehnične normative, kajti navedena Uredba se na ZGO-1 ne sklicuje.
Izpodbijana odločba se nanaša na odločitev o trgovini na drobno (prodajalna) in na skladiščenje v priročnem trgovinskem skladišču, in na to se je nanašala tudi vloga tožnika. Glede skladiščenja ima tožena stranka prav, da mora biti prenosno skladiščenje ozemljeno in sidrano v tla, tako da je onemogočen nekontroliran nasilen dvig, kajti 59. člen Uredbe velja tako za priročna trgovinska skladišča za prodajo pirotehničnih izdelkov na drobno, kot tudi za skladišča za trgovino na debelo z določenimi omejitvami glede maksimalne teže blaga.
ZVMS člen 23, 55, 85. ZIN člen 18. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. 4. 2004 o higieni živi 852/2004 člen 4, 5.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - program vzorčenja za proizvedena živila, vodo in vzdrževanja delovnih površin
V času izdaje izpodbijane odločbe veljavno besedilo Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila je zahtevalo izkazovanje upravičenosti za ukrep zmanjšanja pogostosti vzorčenja in naknadno odobritev s strani pristojnega organa. Izpolnjevanja teh dveh pogojev pa tožeča stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, kar pomeni, da ni izkazala izpolnjevanje pogojev na podlagi katerih bi bila oproščena vzorčenja oziroma bila upravičena zmanjšati pogostost vzorčenja.
V konkretnem postopku je inšpektor ugotovil, da tožeča stranka nima nikjer opredeljeno vzorčenje vode in brisov predmetov, ter da iz Plana vzorčenja za mesnico ni bilo razvidno, kateri proizvod se vzorči, kolikokrat bo vzorec odvzet, iz koliko enot je vzorec sestavljen, na kaj se analizira, kdo poskrbi za realizacijo vzorčenja ter kako je predvidena kontrola vode in površin, ki prihajajo v stik z živili in podobno.
Če je upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu omejen in sicer sodišče preveri zgolj, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. To pa je mogoče presoditi samo, če iz izdanega akta izhajajo razlogi, ki so bili odločilni za odločitev, utemeljeni z dokazi oziroma s podatki, relevantnimi za odločitev. V izpodbijani odločbi pa ni navedenih nobenih razlogov o tem, zakaj je organ štel, da je (ravno) dvomesečna prepoved telefoniranja primerna sankcija za kršitev, kot se tožniku očita. Ne zadošča namreč zgolj pavšalna navedba, da je sankcija izrečena v skladu z opozorilom, ne da bi bilo to kakorkoli obrazloženo.
ZInfP člen 2, 2/1. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 213, 213/1, 222, 237, 237/2, 237/2-3, 255, 255/1, 255/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - molk organa - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka - izrek odločbe
Če organ druge stopnje odloča na podlagi molka organa po 3. odstavku 255. člena ZUP, ne more v izreku odločiti samo, da se pritožba zavrne, kakor je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi, ampak mora organ druge stopnje v izreku odločiti tudi o zahtevku stranke.
inšpekcijski postopek - ukrep komunalnega inšpektorja - javna cesta - vzpostavitev prometnega stanja
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil dne 9. 4. 2010, ob prisotnosti policistov PP Kamnik, kot tudi tožnika in njegove žene, pri tožniku opravljen inšpekcijski pregled, pri katerem je bilo ugotovljeno, da je tožnik prekopal javno cesto v dolžini cca 80 metrov in s tem onemogočil vožnjo po tej cesti, kar je potrjeno tudi s fotografijami v spisu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
posredovanje osebnih podatkov - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - potrdilo o dejstvu, o katerem se vodi uradna evidenca - evidenca, ki je organ ne hrani več oziroma ne razpolaga več z njo
Tožeča stranka ne more zahtevati, da se ji izda potrdilo, če se uradne evidence o predmetnem dejstvu ne vodi več, in temu tožeča stranka v dejanskem pogledu tudi ni oporekala.
Tožeča stranka med pregledom, čeprav je imela to možnost in je bila k temu še posebej pozvana, ni uspela izkazati, da pomenita sporni nakazili vračilo posojila. To pomeni, da za upoštevanje izplačil obeh zneskov kot vračila posojila po sklenjeni pogodbi ni podlage ter da se izplačili skladno z določbami ZDoh-1 štejeta za dohodke iz delovnega razmerja prokuristu kot fizični osebi, ki je (bila) pri tožeči stranki v delovnem razmerju.
ZUP člen 35, 35-4, 36, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZLPLS člen 14a.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti - izločitev uradne osebe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožeča stranka ima prav, ko uveljavlja kot absolutno bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo (drugostopenjske) odločbe kršitev prepovedi iz 4. točke 35. člena ZUP, po kateri predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Iz obeh izpodbijanih sklepov namreč jasno in nedvoumno sledi, da je ista oseba kot pooblaščena oseba vodila postopek tako na prvi kot na drugi stopnji odločanja v zadevi. Drugačne navedbe tožene stranke o zgolj tehnični pomoči s strani omenjene osebe so v očitnem nasprotju s podatki spisov.
Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva. V razlogih sklepa prve stopnje je sicer navedeno število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila tožeči stranki, in pravna podlaga za opravljeno vrednotenje, niso pa razvidni razlogi za dodelitev določenega števila točk po merilu „možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom“ in s tem dejanska podlaga za odločitev. Te pomanjkljivosti tudi organ druge stopnje ne popravi, saj ne navede vsebinskih razlogov za vrednotenje, ki je bilo opravljeno na prvi stopnji in ki mu tožeča stranka ugovarja v pritožbi. Izreče pa se tudi ne o pritožbeni navedbi tožeče stranke, da deluje v javnem interesu, kar izkazuje z odločbo pristojnega organa.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - prepoved povratne veljave pravnih aktov - retroaktivnost - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodišče je ocenilo, da obstajajo razlogi za predlagano vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZDDDČPNO. Ta zakon je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 6. 10. 2009; po določbi 12. člena pa se uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 dalje, in torej, v nasprotju s 155. členom Ustave, učinkuje tudi za čas pred uveljavitvijo. Sodišče je zato postopek, na podlagi 156. člena Ustave, prekinilo in ga bo nadaljevalo po tem, ko bo Ustavno sodišče odločilo o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti določb ZDDDČPNO.
ZDDPO člen 11. SRS (1993) standard 10. SRS (2001) standard 10.
davek od dobička pravnih oseb - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - dolgoročne rezervacije - dolgoročne rezervacije za investicije - reorganizacija poslovanja
Po SRS 10 (2001) ni mogoče oblikovati dolgoročnih rezervacij za investicije in tudi ne rezervacij za velika popravila, pri katerih je, kolikor so bile oblikovane do dneva uporabe tega standarda, dopuščena le porabo te rezervacije skladno s SRS 10 (1993). Dolgoročnih rezervacij za investicije po navedenem ni dopustno oblikovati že na podlagi SRS 10, saj gre za vlaganja v osnovna sredstva oziroma vlaganja, ki povečujejo njihovo nabavno vrednost, torej vrednost, ki je podlaga za obračun amortizacije. Dejstvo, da gre za investicijo, ki je povezana z nameravano reorganizacijo poslovanja, ni relevantno. Oblikovanje rezervacije, tudi tiste za reorganiziranje, iz že navedenih razlogov, skladno s SRS 10 ni dopustno oblikovati za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.
ZDavP-1 člen 107, 113, 113/1, 113/2, 113/5. ZDDV člen 21, 21/1, 40. ZDDPO člen 12. ZDoh člen 15, 15/1, 15/1-1.
davek od dobička pravnih oseb - DDV - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev - vstopni DDV - davčno priznani odhodki - davek od osebnih prejemkov
Prvostopenjski davčni organ je na podlagi podatkov, ki jih je predložila tožeča stranka, ugotovil obstoj nesorazmerja med izkazano količino in vrednostjo prometa določenih artiklov oziroma izkazanimi prihodki iz tega naslova ter izkazano nabavo ključnih surovin za proizvodnjo teh artiklov oziroma s tem povezanimi odhodki. Argumentu, da gre zgolj za hipotetičen izračun oziroma za arbitrarno oceno, ni mogoče slediti, ker so računsko in logično preverljive analize in izračuni oprti na podatke in listine, ki jih je predložila sama tožeča stranka.
Stališču, da bi moral davčni organ pri oceni davčne osnove upoštevati vstopni DDV od dodatnih sestavin, ni mogoče slediti. V skladu z določbo 1. odstavka 21. člena ZDDV se v postopku ugotavljanja davčne osnove za DDV ugotavlja le višina plačil (prihodkov). Če pa ima tožeča stranka v mislih pravico do odbitka vstopnega DDV, bi morala to pravico uveljavljati v skladu s 40. členom ZDDV in izpolnjevati v tem členu določene pogoje (npr. posedovati račune za nabavljeno blago), česar pa niti ne zatrjuje.
Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori glede naloženih dajatev od t.i. interne porabe pijač in hrane. Tožeča stranka ni dokazala, da so ta živila koristili zaposleni, kot sicer zatrjuje. Zato njeno sklicevanje na zakonsko obveznost zagotavljanja pogojev za varno delo in utemeljevanje, da ni mogoče specificirati količine pijače, ki jo potrebuje posamezna oseba, ter v tej zvezi predloženi dokazi na odločitev ne morejo vplivati. Ker tožeča stranka ni izkazala, da so ji ti stroški sploh nastali v zvezi z opravljanjem njene dejavnosti, po 12. členu ZDDPO to niso davčno priznani odhodki.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“. Prvostopenjski organ ugotavlja, da storitve s strani omenjenih subjektov po navedenih računih niso bile opravljene, čemur pritrjuje tudi drugostopenjski organ, saj tožnik v postopku nasprotnega ni uspel dokazati. Prvostopenjski organ tožniku očita obstoj subjektivnega elementa oziroma vedenje, da z nakupom sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za ugotavljanje davčne osnove z oceno iz prvega odstavka 113. člena ZDavP-1. S kontrolno kalkulacijo je bila namreč ugotovljena neskladnost med koeficientom pribitka na nabavno vrednost porabljenih živil, ki izhaja iz podatkov tožeče stranke, in tistim, ki ga s kontrolno kalkulacijo pribitka za posamezne jedi ugotovi davčni organ. Stališče, da davčni organ neskladnosti predloženih podatkov z dejanskim stanjem ni upravičen ugotavljati, kolikor so ti predloženi in formalno pravilno izkazani, je v nasprotju z bistvom davčnega inšpekcijskega postopka in brez podlage v zakonu.
ZDavP-2 člen 101, 101/7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
odpis davčnega dolga - opravljanje dejavnosti - davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti - zavrženje vloge
Tožnik je 26. 11. 2010 na prvostopenjski davčni organ poslal vlogo za odpis ali delni odpis neporavnanih davčnih obveznosti. Med strankama ni sporno, da se navedene obveznosti nanašajo na obdobje, ko je tožnik kot samostojni podjetnik posameznik opravljal dejavnost, in da se tudi obveznosti (davki) nanašajo na opravljanje dejavnosti. Davčni organ po izrecni določbi 7. odstavka 101. člena ZDavP-2 ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa po tem členu samostojnim podjetnikom posameznikom, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, zato je bila vloga tožnika pravilno zavržena. Glede njegovega ugovora, da bi bilo treba vlogi ugoditi, ker jo je oddal v času, ko je zakon to še dopuščal, sodišče dodaja, da je bil 7. odstavek 101. člena ZDavP-2 sprejet z ZDavP-2B, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 110/09 z dne 29. 12. 2009, in je pričel veljati naslednji dan po objavi.
ugriz psa - nevaren pes - označba psa za nevarnega v centralnem registru psov - načelo zaslišanja stranke - javna listina
Zdravniško potrdilo je, kot smiselno izhaja iz razlogov odločbe o pritožbi, tisto, ki ob neskladnih izjavah tožnika in poškodovanke, predstavlja ključen dokaz o ugrizu psa. Z njim tožnik ni bil seznanjen in se zato o njem tudi ni mogel izjaviti. Dejstvo, da gre za javno listino, organa ne odvezuje dolžnosti, da stranko seznani z njeno vsebino. Zakon namreč dopušča dokazovanje, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena.
ZDavP-1 člen 113. ZDoh člen 48. ZDDPO člen 11, 12. ZUP člen 185.
davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - postavitev izvedenca - gotovinska izplačila za nadure - dodatno obračunani davki in prispevki - davčno priznani odhodki - zaslišanje priče
Za določitev verjetne davčne osnove in s tem za cenitev na podlagi 113. člena ZDavP-1 je pristojen (in ustrezno usposobljen) davčni organ, zato predlagana postavitev izvedenca ni potrebna.
Davčni organ je na podlagi 1. odstavka 113. člena ZDavP-1 opravil tudi delno cenitev neevidentiranih gotovinskih izplačil nadur posameznim delavcem ter na podlagi obrutenih neto izplačil tožniku s samostojno odločbo dodatno obračunal obveznosti iz naslova davkov in prispevkov. Gre torej za dodatno odmero oziroma dodatni obračun davkov in prispevkov od osebnih prejemkov iz delovnega razmerja, ki po določbah davčnega zakona (ZDDPO oziroma ZDoh) sodijo med davčno priznane stroške oziroma odhodke.
Pri zaslišanju prič tožnik res ni bil navzoč, kar je v nasprotju s pravili ZUP. Ker pa so izjave v celoti povzete v zapisniku o pregledu, po presoji sodišča kršitev ni bistvena, saj je imel tožnik na ta način možnost, da se o njih izreče že med postopkom na prvi stopnji (v pripombah) in kasneje še v pritožbi.