KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023179
KZ-1 člen 34, 310, 310/2, 310/4. ZKP člen 372, 372/1, 358, 358/1, 358/3, 364.
kaznivo dejanje samovoljnosti – opis kaznivega dejanja – izterjava dolga za drugega – oprostilna sodba
Opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki je povzet v izreku izpodbijane sodbe, poleg modalitet in opredelitve poskusa kaznivega dejanja, vsebuje tudi konkretizacijo uporabe sile in resne grožnje z napadom na življenje ali telo oškodovanke, ni pa konkretiziran abstraktni zakonski znak izterjave dolga za drugega.
zakonska subrogacija – izpolnitev obveznosti za drugega
Za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.
ZZK člen 51, 51/1, 87, 87/2, 87/3, 87/4, 89, 89/4.
zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Vknjižba lastninske pravice pritožnice, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, ne predstavlja ovire za dovolitev vpisa lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ker vknjižba njene lastninske pravice učinkuje po trenutku, ko so začele učinkovati zaznambe izvršb in hipotek.
ločitvena pravica – prerekana terjatev – prerekana ločitvena pravica – napotitev na pravdo – ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova akcesornost ločitvene pravice
Uporaba določb 308. člena ZFPPIPP namreč predpostavlja, da je terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico, ugotovljena oziroma priznana, prerekana pa je samo ločitvena pravica.
Kadar je s strani stečajnega upravitelja prerekana tako terjatev, kot tudi ločitvena pravica, je treba v isti pravdi ugotoviti obstoj obeh, četudi stečajni upnik za ločitveno pravico razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom. To je tudi smotrno. Ločitvena pravica je namreč stranska pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave), zato je prav, da se tako ugotovitev obstoja terjatve, kot tudi ločitvene pravice obravnava v eni pravdi.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje novega premoženja – pravnomočnost prejšnjega sklepa o dedovanju – dedičevi dediči
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen, v primeru, da je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, pa dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi splošnih določb ZD, in sicer na podlagi določila 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
Porok, ki plača del dolga glavnega dolžnika, ima pravico terjati ustrezen del od drugih porokov, četudi se je ta (za isti dolg) kot porok zavezal posebej (kasneje).
Čeprav tožnica govori o uporabnini, je iz trditvene podlage tožeče stranke razvidno, da sta se pravdni stranki dogovorili o toženkini uporabi tožničine hiše (bivanju) za mesečno uporabnino 200,00 EUR, ki ima zato značaj najemnine. Določitev predmeta rabe (najema) in višine najemnine sta bistveni sestavini najemne pogodbe.
URS člen 33. ZGD-1 člen 501, 501/1. OZ člen 999, 999/1.
pogodbena izključitev družbenika
Dopustnost pogodbene izključitve družbenika iz d.o.o., ob dejstvu, da je d.o.o. veliko trdnejša in bolj institucionalizirana oblika obligacijskopravne povezave (kot societas po OZ), katere interesi zahtevajo strožjo ureditev, je tudi po stališču pravnih teoretikov še toliko manj vprašljiva. Prav samostojna bit d.o.o. in varstvo njenih interesov v povezavi z interesi drugih družbenikov po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo poseg v lastninsko pravico družbenikov, ki nastopi zaradi izključitve, tudi z ustavnopravnega vidika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064358
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 62.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe o leasingu – pravni interes za dajatveno tožbo – račun – nasprotje med razlogi sodbe – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – predujem za izvedenca
Obstoj verodostojne listine ne pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo.
Kot procesno kršitev tožeča stranka očitno opredeljuje zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, saj lahko dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, tudi zavrne, zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni procesne kršitve, na katero bi se nanašala določba 286.b člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065591
SPZ člen 32.
motenjska tožba – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – sprememba tožbenega zahtevka
Ker je tožeča stranka na naroku dne 20.11.2009 tožbo spremenila, navedeno vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi, naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vpliva na pravilnost odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067029
OZ člen 352, 352/1, 357, 357/6.
subrogacija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – avtomobilsko kasko zavarovanje
Pravno odločilno je dejstvo, kdaj je začelo teči proti odgovornemu za škodo zastaranje zavarovančeve terjatve, ne pa zavarovalničine terjatve. Treba je namreč upoštevati, da je zakon za regresne zahtevke, kar zadeva njihovo zastaranje dosledno izpeljal načelo subrogacije, da z izplačilom odškodnine oškodovancu preidejo na zavarovalnico vse pravice (in seveda tudi omejitve) zavarovanca, s tem, da začne teči zastaranje in se konča ob istih časovnih mejnikih.
URS člen 25. ZLNDL člen 1, 3, 7. ZGJS člen 76, 76/1, 76/4, 76/5. ZGO-1 člen 212, 213. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 92.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – infrastrukturni objekti – gospodarske javne službe – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo stvarjo – javno dobro
Za presojo vprašanja lastninske pravice po ZGJS je odločilno, ali so to infrastrukturni objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne službe, po ZLNDL pa, kdo je imel ob njegovi uveljavitvi pravico uporabe. Ta je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala in z njimi opravljala družbeno funkcijo.
SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.
V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice.
Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
SPZ člen 43, 43/2, 49. ZPP člen 76, 76/3, 184, 184/2, 185, 185/1,190. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo – sosporništvo – naknadno sosporništvo – privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo – objektivna sprememba tožbe – sklep sodišča – ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Institut naknadnega sosporništva je možen le s privolitvijo tistega, ki naj vstopi v pravdo.
Ugotovitev lastninske pravice je mogoče doseči le tako, da se v pravdi zajame lastnika nepremičnine. Le na podlagi takšne ugotovitvene sodbe je mogoč vpis tožnika v zemljiško knjigo, saj ugotovitev lastninske pravice ob odsotnosti zaznambe spora zoper tretjega, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ne more učinkovati, če ni stranka pravdnega postopka.
pooblastilo – pooblaščenec – pogodba o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine – posebno pooblastilo
Konkretno pooblastilo je presplošno, saj pooblašča pooblaščenko za kakršnokoli razpolaganje z v pooblastilu navedenimi nepremičninami. Posamezni posli v zvezi s tem so v samem pooblastilu sicer izrecno navedeni, ne pa tudi posel, ki ga je pooblaščenka na podlagi tega pooblastila v konkretnem primeru sklenila in ki je predmet izpodbijanja. Takšnega pooblastila tako ni mogoče šteti kot posebno pooblastilo za konkreten posamezen primer odtujitve v pooblastilu navedenih nepremičnin.