SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.
V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice.
Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068041
ZPP člen 242, 242/1, 286, 286/1, 286/4, 286/6. OZ člen 179.
odgovornost delodajalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekluzija – prvi narok za glavno obravnavo – trditveno in dokazno breme – pasivnost stranke – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – stroški priče
Pri morebitnem višanju zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije je potrebno skleniti izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Tožnik dejstva valorizacije ni navedel, temveč se je le skliceval na listinski dokaz, s katerim naj bi to nezatrjevano dejstvo dokazoval, pa še to prepozno (po prvem naroku za glavno obravnavo).
Ali je priča doprinesla k postopku, je stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje in ne more biti pogoj za priznanje stroškov, ki so s prihodom in zaslišanjem priče vsekakor nastali.
Čeprav tožnica govori o uporabnini, je iz trditvene podlage tožeče stranke razvidno, da sta se pravdni stranki dogovorili o toženkini uporabi tožničine hiše (bivanju) za mesečno uporabnino 200,00 EUR, ki ima zato značaj najemnine. Določitev predmeta rabe (najema) in višine najemnine sta bistveni sestavini najemne pogodbe.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna zadržanost od dela – izboljšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja v tolikšni meri, da bi bila zmožna za delo, tako da razlogi za prenehanje začasne zadržanosti od dela niso podani. Prav tako pa ni izkazano, da bi tožnica brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja v spornem obdobju lahko opravljala svoje delo v proizvodnji.
ločitvena pravica – prerekana terjatev – prerekana ločitvena pravica – napotitev na pravdo – ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova akcesornost ločitvene pravice
Uporaba določb 308. člena ZFPPIPP namreč predpostavlja, da je terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico, ugotovljena oziroma priznana, prerekana pa je samo ločitvena pravica.
Kadar je s strani stečajnega upravitelja prerekana tako terjatev, kot tudi ločitvena pravica, je treba v isti pravdi ugotoviti obstoj obeh, četudi stečajni upnik za ločitveno pravico razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom. To je tudi smotrno. Ločitvena pravica je namreč stranska pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave), zato je prav, da se tako ugotovitev obstoja terjatve, kot tudi ločitvene pravice obravnava v eni pravdi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah – poškodba desne noge
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Po izteku pritožbenega roka izvedenih dopolnitev pritožbe ni mogoče upoštevati, ker je pritožbeni rok prekluziven zakonski rok, v okviru katerega podana pritožba mora imeti sestavine, ki jih predpisuje 335. čl. ZPP.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
pooblastilo – pooblaščenec – pogodba o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine – posebno pooblastilo
Konkretno pooblastilo je presplošno, saj pooblašča pooblaščenko za kakršnokoli razpolaganje z v pooblastilu navedenimi nepremičninami. Posamezni posli v zvezi s tem so v samem pooblastilu sicer izrecno navedeni, ne pa tudi posel, ki ga je pooblaščenka na podlagi tega pooblastila v konkretnem primeru sklenila in ki je predmet izpodbijanja. Takšnega pooblastila tako ni mogoče šteti kot posebno pooblastilo za konkreten posamezen primer odtujitve v pooblastilu navedenih nepremičnin.
SPZ člen 43, 43/2, 49. ZPP člen 76, 76/3, 184, 184/2, 185, 185/1,190. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo – sosporništvo – naknadno sosporništvo – privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo – objektivna sprememba tožbe – sklep sodišča – ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Institut naknadnega sosporništva je možen le s privolitvijo tistega, ki naj vstopi v pravdo.
Ugotovitev lastninske pravice je mogoče doseči le tako, da se v pravdi zajame lastnika nepremičnine. Le na podlagi takšne ugotovitvene sodbe je mogoč vpis tožnika v zemljiško knjigo, saj ugotovitev lastninske pravice ob odsotnosti zaznambe spora zoper tretjega, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ne more učinkovati, če ni stranka pravdnega postopka.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje novega premoženja – pravnomočnost prejšnjega sklepa o dedovanju – dedičevi dediči
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen, v primeru, da je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, pa dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi splošnih določb ZD, in sicer na podlagi določila 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
Porok, ki plača del dolga glavnega dolžnika, ima pravico terjati ustrezen del od drugih porokov, četudi se je ta (za isti dolg) kot porok zavezal posebej (kasneje).
predlog za preklic naroka - izostanek z naroka – odločitev sodišča o prošnji za preklic naroka - sodba na podlagi odpovedi
Če sodišče stranke ne obvesti, da je njeni prošnji za preložitev naroka ugodeno, se ta ne more zanesti, da ji bo ugodeno in mora na narok pristopiti, sicer trpi posledice izostanka.
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 481, 481/1, 484. ZIZ člen 62, 62/2, 146.
bančna garancija na prvi poziv – ugovori – neupravičena vnovčitev – obveznost upravičenca iz garancije – neupravičena pridobitev – gospodarski spor – izvršba na podlagi verodostojne listine – solidarna obveznost – izrek v nasprotju z obrazložitvijo
Bančna garancija na prvi poziv je abstraktna obveznost banke garanta, kar pomeni, da banka ob pozivu na plačilo po garanciji nima nobenih ugovorov zoper upravičenca iz garancije iz razmerja, za katero garantira. V kolikor pa prvotoženec meni, da upravičenec iz garancije L., d.d. ni bil upravičen do plačila zneska iz garancije, lahko vrnitev tega zneska terja od upravičenca po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
Upnik sicer res lahko zahteva plačilo obveznosti bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati, saj vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti terjatve povrnjene dvakrat (od glavnega dolžnika in od poroka), na kar glede na vsebino izvršilnega predloga (ki se v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku šteje kot tožba) pravilno opozarjata pritožnika.
Sodna praksa objektivno odgovornost za škodo, ki je posledica stvari, priznava le v primerih, ko gre za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti tudi, če se uporabi vsa dolžna skrbnost. V določenih okoliščinah stvar sicer res lahko postane nevarna, vendar pa to narave odgovornosti ne spreminja. Treba je namreč ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja ali ne, in če je, je podlaga odgovornosti krivdna.
V primeru opustitve ne moremo govoriti o fizikalni vzročnosti in je zato praviloma potrebno glede presoje protipravnosti očitane opustitve najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka kot se je zgodil. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
Za odškodninsko odgovornost drugega toženca do tožnika je bistveno to, da je sklenil sodno poravnavo, ne da bi se o tem predhodno posvetoval s tožnikom, ali se strinja s takšno sodno poravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067029
OZ člen 352, 352/1, 357, 357/6.
subrogacija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – avtomobilsko kasko zavarovanje
Pravno odločilno je dejstvo, kdaj je začelo teči proti odgovornemu za škodo zastaranje zavarovančeve terjatve, ne pa zavarovalničine terjatve. Treba je namreč upoštevati, da je zakon za regresne zahtevke, kar zadeva njihovo zastaranje dosledno izpeljal načelo subrogacije, da z izplačilom odškodnine oškodovancu preidejo na zavarovalnico vse pravice (in seveda tudi omejitve) zavarovanca, s tem, da začne teči zastaranje in se konča ob istih časovnih mejnikih.