javni uslužbenec – vojak – vojaška dolžnost – dodatek za stalnost
Iz ugotovitev, da je imel tožnik čin starejšega vodnika, da je svoje delo opravljal v uniformi, da je bil podrejen vodji učnega centra, da je imel ves čas opravka z orožjem in strelivom in da je moral tudi ob sobotah hoditi na strelišče, kamor je bil dostop civilistom prepovedan, je razvidno, da je delo v spornem obdobju opravljal na vojaški dolžnosti, kar pomeni, da je treba tudi to obdobje upoštevati pri presoji višine dodatka za stalnost.
Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilno, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira.
Ker tožeča stranka tudi v nadaljevanju postopka ni pojasnila, kaj je predmet spora, torej na kaj se v predlogu za izvršbo navedeni (in niti ne predloženi) računi nanašajo, tožbenega zahtevka sploh ni mogoče identificirati in je takšno tožbo treba šteti kot nepopolno.
Sodišče prve stopnje bo o ugovoru krajevne nepristojnosti glede preostalega dela tožbenega zahtevka odločilo skupaj z glavno stvarjo, tako kot to določa 288. čl. ZPP za nekatere preostale procesne predpostavke in bo njegova odločitev v zvezi s tem delom lahko predmet izpodbijanja skupaj z glavno stvarjo.
ZUKZ člen 19. Algemeines Bürgerliches Gesetzbuch člen 1333, 1334, 1489.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 75.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - razveza pogodbe - vrnitev predmeta pogodbe - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti predmeta pogodbe - uporaba avstrijskega prava - kritna prodaja - primeren način prodaje - zastaranje odškodninskega zahtevka
Enako pravo kot za pogodbo velja tudi za vprašanje odškodnine zaradi razveze pogodbe. Ker je Avstrija članica Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija – DK), je treba za predmetno prodajno pogodbo kot avstrijsko materialno pravo uporabiti DK. Za razmerja, ki z DK niso urejena, pa avstrijsko nacionalno pravo. Po avstrijskem pravu se presoja tudi višina in tek zakonskih zamudnih obresti.
Da bi bilo način prodaje mogoče šteti kot primeren (75. člen DK), ni odločilno le vprašanje, ali je bilo blago prodano po tržni ceni, ampak je v teoriji in sodni praksi v zvezi z DK sprejeto enotno stališče, da je pri ugotavljanju primernosti načina prodaje treba presoditi predvsem, ali je prodajalec glede na svoje subjektivne lastnosti in glede na objektivne lastnosti predmeta ravnal z vso potrebno skrbnostjo, ki se od njega lahko pričakuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064256
OZ člen 111, 243, 243/3, 243/4. ZPP člen 309a, 339, 339/2, 339/2-14.
finančni leasing – vračunavanje vrednosti predmeta leasinga – potrebna skrbnost pri vnovčenju predmeta leasinga – listine pripravljene za namene poravnave
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala kot razliko med stanjem dolga ob razdrtju pogodbe in izkupičkom iz nadomestne prodaje prometa leasinga. Takšno pogodbeno določilo o vračunavanju koristi na strani leasingodajalca je skladno z določbo 3. odstavka 243. člena OZ, ki izključuje, da bi odškodnina presegala samo škodo oškodovanca.
Da bi tožena stranka z ugovorom iz 4. odstavka 243. člena OZ uspela, bi morala dokazati, da je tožena stranka z opustitvijo razumnih ukrepov preprečila zmanjšanje škode, ki ji je nastala. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora torej ni kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga.
Ob ugotovitvi, da se je tožnica poškodovala na javni poti, ki bi jo bila dolžna vzdrževati občina v okviru izvajanja lokalne javne službe, je zaključek o (delni) odškodninski odgovornosti občine pravilen.
Toženec ni prejel navodil, kako poknjižiti blagovne in finančne dobropise, zaradi česar je treba šteti, da za škodo, ki jo je zaradi inventurnih mankov utrpela tožena stranka, ni podana njegova krivdna odgovornost.
ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje
V pritožbi zatrjevane slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje ne morejo biti pritožbeni razlog, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 444. ZPP člen 191, 191/3, 208.
nadaljevanje pravde proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije – aktivni družbeniki izbrisane družbe – zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe – singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb
Iz določila 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP ne izhaja univerzalno pravno nasledstvo bivših družbenikov za dolgove izbrisanih družb. Na drugi strani pa aktivni družbeniki izbrisane družbe tudi nimajo možnosti nadaljevati postopka za uveljavitev terjatev izbrisane družbe na svoj račun. Zato na podlagi določila 1. odstavka 208. člena ZPP pravde, ki se je začela proti (kasneje izbrisani) družbi, proti aktivnim družbenikom ni mogoče nadaljevati. Prvostopni očitek o preuranjenem zavrženju tožbe bi bil utemeljen le v primeru, če bi tožeča stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa razširila tožbo na M.S. kot edinega družbenika izbrisane družbe in bi se ta s subjektivno spremembo tožbe na strani tožene stranke strinjal. Če takega pristanka družbenik izbrisane družbe ne da, je treba tožbo proti izbrisani družbi zavreči. Za uveljavitev zahtevkov iz pravd, ki so začele proti družbi pred izbrisom, je torej treba vložiti novo tožbo proti bivšim aktivnim družbenikom te družbe.
ZDR člen 73, 109, 109/1. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sprememba delodajalca
Četudi med prejšnjim delodajalcem in toženo stranko v letu 1990 ni bil sklenjen pisni sporazum o prevzemu delavcev in četudi prejšnji delodajalec tožniku ni izdal odločbe k razporeditvi k toženi stranki, je iz okoliščin razvidno, da je šlo za prehod tožnika k toženi stranki. Iz tega razloga je dolžna tožena stranka, ki je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku plačati odpravnino, pri izračunu katere se upošteva tudi delovna doba, ki jo je tožnik dosegel pri prejšnjem delodajalcu.
ZPP člen 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1.
sodni izvedenec – strokovna institucija
Sodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.
ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-1, 113. ZSDU člen 96, 98, 98/1, 98/1-2. OZ člen 45, 46, 49.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – soglasje k odpovedi – prava volja – grožnja
Tožnica – članica sveta delavcev, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, uveljavljala napake volje posameznih članov organa – sveta delavcev pri podaji soglasja k odpovedi. Ker je bilo na podlagi njenih navedb ugotovljeno, da soglasje ni bilo izraz prave volje obeh članov sveta delavcev, ampak je bilo posledica grožnje tožene stranke enemu od članov sveta delavcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki temelji na takem soglasju sveta delavcev, nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063492
ZPP člen 286b, 286b/1.
odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe – franšizna pogodba – prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 1. odst. 286.b člena ZPP, mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka je na spornost pooblastila prisotnega JT na naroku opozorila šele po tem, ko so bili že izvedeni dokazi na samem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka zato v pritožbi ne more uspešno uveljavljati kot kršitev, da je navedena oseba na glavni obravnavi postavljala pričam vprašanja in podajala izjave za toženo stranko, saj bi na to morala opozoriti že ob začetku naroka za glavno obravnavo.
Materialnopravno zmotno je izhodišč, da bi odpoved franšizne pogodbe učinkovala le, v kolikor bi ustrezna izjava o odstopu od pogodbe tožene stranke vsebovala tudi ustrezno vsebinsko utemeljitev. Vprašanje dejanskih okoliščin, ki so utemeljevala uveljavljanje enostranskega odstopnega upravičenja tožene stranke, je dejansko vprašanje, od katerega je odvisno sklepanje ali ima podana izjava materialnopravni učinek v smislu prenehanja pogodbenih obveznosti pogodbenih strank.
izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vrnitev stroškov izobraževanja
Okoliščina, da tožena stranka ni v roku dokončala študija, ne pomeni avtomatično, da mora vrniti stroške izobraževanja. Pravočasna izpolnitev obveznosti namreč ni bila obvezna sestavina pogodbe o izobraževanju, tožena stranka je tudi po poteku roka, določenega s pogodbo, obdržala pravico, da izpolni svojo obveznost. To je tudi storila, študij je dokončala in nato opravljala delo pri tožeči stranki na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala pridobljena izobrazba. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za vrnitev stroškov izobraževanja ni utemeljen.
Zakon o izvršbi in zavarovanju določa krajevno pristojnost sodišča glede na izvršilna sredstva, kot so predlagana s strani upnikov za prisilno izvršitev njihovih terjatev. Ta pristojnost je določena kot izključna krajevna pristojnost in je stranke dogovorno ne morejo spreminjati.
prekinitev postopka – smrt zakonitega zastopnika stranke
Ker je edini družbenik in zakoniti zastopnik tožene stranke, ki v postopku ni imela pooblaščenca, umrl, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o prekinitvi postopka.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – zagovor
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči v trenutku, ko delodajalec izve prve podatke v zvezi z možnostjo kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja, in v zvezi s storilcem. V določenih primerih je razumno, da po prejemu prvih informacij preveri tožnikovo verzijo spornih dogodkov, kar naredi na zagovoru, in opravi dodatne poizvedbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064356
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2, 207, 207/2, 208, 208/1, 337, 337/1, 337/3. OZ člen 381.
prekinitev postopka – prekinitev po koncu glavne obravnave – nedovoljena pritožbena novota – nekonkretizirane pritožbene navedbe – ugovor pobota – procesne obresti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v toku pritožbenega postopka začet stečajni postopek nad toženo stranko, zaradi česar je postopek prekinjen. Ker pa so bila do nastopa prekinitve postopka opravljena vsa procesna dejanja v toku pritožbenega postopka, je pritožbeno sodišče v zadevi odločalo ob smiselni uporabi 2. odstavka 207. člena ZPP. Pred vročitvijo te sodbe pravdnima strankama pa bo prvostopenjsko sodišče moralo izdati ustrezen sklep o prekinitvi postopka in stečajnega upravitelja tožene stranke pozvati na prevzem pravde.
identifikacija nepremičnine – identifikacijski znak nepremičnine
Zahteva sodišča, ki je identificiralo nepremičnino, ki je predmet predlaganega vpisa, da naj predlagatelj sodišču predloži listino, na kateri je nepremičnina označena z (začasnim) identifikacijskim znakom, ni bila razumna.