Tožena stranka je tožnici zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnica na račune, ki se štejejo kot poslovna listina, vpisala številke, čeprav so bili računi s to številko že izdani, denar, ki ji je bil zaupan pri njenem delu obračunskega referenta, pa si je protipravno prilastila. S tem protipravnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivih dejanj poneverbe in ponarejanja poslovnih listin, je kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem člen 68.
povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – odpoved pravici
Pravica do povračila stroškov na delo in z dela je zakonska pravica. Za zakonske pravice kot minimum, ki ga je zaradi varstva šibkejše stranke pogodbe o zaposlitvi (delavca) predpisal že zakonodajalec, velja pravilo, da se jim delavec ne more odpovedati. Tako se tožnica pravici do povračila stroškov na delo in z dela ni mogla odpovedati, kar pomeni, da je nebistvenega pomena vsebina sporazuma o razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma zapis, da je s plačilom zneskov, ki so navedeni v sporazumu, tožena stranka poravnala vse obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako nebistvenega pomena je, da je tožnica povračilo stroškov prevoza na delo in z dela zahtevala šele po prenehanju delovnega razmerja in da višina tega povračila presega višino neto plače, ki jo je prejemala pri toženi stranki.
Pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka (namesto reintegracije) ter reintegracijskih in reparacijskih zahtevkih gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in ne za samostojni denarni zahtevek. Reintegracijski in reparacijski zahtevki so namreč vezani na odločitev o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, pravno relevantnih dejstev glede navedenih zahtevkov pa sodišče prve stopnje tudi sicer ni ugotavljalo. Upoštevaje navedeno in ker v sporih o prenehanju delovnega razmerja, do katerega pride zaradi disciplinskega prenehanja delovnega razmerja, krije delodajalec sam svoje stroške, ne glede na izid postopka, prvotoženi stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
Po določbi 542. čl. ZKP se lahko prisodi odškodnina le za tisto škodo, ki je nastala zaradi neupravičenega pripora, ne pa tudi zaradi odvzema potnega lista.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 444. ZPP člen 191, 191/3, 208.
nadaljevanje pravde proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije – aktivni družbeniki izbrisane družbe – zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe – singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb
Iz določila 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP ne izhaja univerzalno pravno nasledstvo bivših družbenikov za dolgove izbrisanih družb. Na drugi strani pa aktivni družbeniki izbrisane družbe tudi nimajo možnosti nadaljevati postopka za uveljavitev terjatev izbrisane družbe na svoj račun. Zato na podlagi določila 1. odstavka 208. člena ZPP pravde, ki se je začela proti (kasneje izbrisani) družbi, proti aktivnim družbenikom ni mogoče nadaljevati. Prvostopni očitek o preuranjenem zavrženju tožbe bi bil utemeljen le v primeru, če bi tožeča stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa razširila tožbo na M.S. kot edinega družbenika izbrisane družbe in bi se ta s subjektivno spremembo tožbe na strani tožene stranke strinjal. Če takega pristanka družbenik izbrisane družbe ne da, je treba tožbo proti izbrisani družbi zavreči. Za uveljavitev zahtevkov iz pravd, ki so začele proti družbi pred izbrisom, je torej treba vložiti novo tožbo proti bivšim aktivnim družbenikom te družbe.
plačilo v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – neplačevanje v rezervni sklad – aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad
Neplačnika sredstev v rezervni sklad morajo tožiti etažni lastniki in pri tem v zahtevku terjati plačilo v rezervni sklad. Tega dejstva morebitne tehnične ovire elektronskega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne spremenijo.
ZGO-1 odgovornega projektanta opredeljuje kot posameznika, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. Tudi določbe 47. člena ZGO-1 ni mogoče razlagati, da bi le-ta zagotavljala podlago za neposredni tožbeni zahtevek oškodovanca zoper odgovornega projektanta za škodo, ki naj bi izhajala iz nepravilnosti v izpolnitvi pogodbene obveznosti iz projektantske pogodbe.
javni uslužbenec – vojak – vojaška dolžnost – dodatek za stalnost
Iz ugotovitev, da je imel tožnik čin starejšega vodnika, da je svoje delo opravljal v uniformi, da je bil podrejen vodji učnega centra, da je imel ves čas opravka z orožjem in strelivom in da je moral tudi ob sobotah hoditi na strelišče, kamor je bil dostop civilistom prepovedan, je razvidno, da je delo v spornem obdobju opravljal na vojaški dolžnosti, kar pomeni, da je treba tudi to obdobje upoštevati pri presoji višine dodatka za stalnost.
ZDR člen 73, 109, 109/1. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sprememba delodajalca
Četudi med prejšnjim delodajalcem in toženo stranko v letu 1990 ni bil sklenjen pisni sporazum o prevzemu delavcev in četudi prejšnji delodajalec tožniku ni izdal odločbe k razporeditvi k toženi stranki, je iz okoliščin razvidno, da je šlo za prehod tožnika k toženi stranki. Iz tega razloga je dolžna tožena stranka, ki je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku plačati odpravnino, pri izračunu katere se upošteva tudi delovna doba, ki jo je tožnik dosegel pri prejšnjem delodajalcu.
Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilno, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira.
Ker tožeča stranka tudi v nadaljevanju postopka ni pojasnila, kaj je predmet spora, torej na kaj se v predlogu za izvršbo navedeni (in niti ne predloženi) računi nanašajo, tožbenega zahtevka sploh ni mogoče identificirati in je takšno tožbo treba šteti kot nepopolno.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063492
ZPP člen 286b, 286b/1.
odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe – franšizna pogodba – prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 1. odst. 286.b člena ZPP, mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka je na spornost pooblastila prisotnega JT na naroku opozorila šele po tem, ko so bili že izvedeni dokazi na samem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka zato v pritožbi ne more uspešno uveljavljati kot kršitev, da je navedena oseba na glavni obravnavi postavljala pričam vprašanja in podajala izjave za toženo stranko, saj bi na to morala opozoriti že ob začetku naroka za glavno obravnavo.
Materialnopravno zmotno je izhodišč, da bi odpoved franšizne pogodbe učinkovala le, v kolikor bi ustrezna izjava o odstopu od pogodbe tožene stranke vsebovala tudi ustrezno vsebinsko utemeljitev. Vprašanje dejanskih okoliščin, ki so utemeljevala uveljavljanje enostranskega odstopnega upravičenja tožene stranke, je dejansko vprašanje, od katerega je odvisno sklepanje ali ima podana izjava materialnopravni učinek v smislu prenehanja pogodbenih obveznosti pogodbenih strank.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – varno delo
Tožena stranka za nesrečo pri delu ni krivdno odgovorna, nesreča je nastala zaradi nepazljivosti tožnika, ki se je udaril ob kovinski podstavek za paleto. Toženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo, tožniku je zagotovila varne pogoje dela, paleto pa si je postavil na delovno mesto sam, tako kot mu je ustrezalo.
Zakon o izvršbi in zavarovanju določa krajevno pristojnost sodišča glede na izvršilna sredstva, kot so predlagana s strani upnikov za prisilno izvršitev njihovih terjatev. Ta pristojnost je določena kot izključna krajevna pristojnost in je stranke dogovorno ne morejo spreminjati.
Sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka in ne presoja, ali je tožnica svoje trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe dokazala, temveč presoja le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Šele v primeru, če ugotovi, da je verjetnost terjatve izkazana, ugotavlja, ali je podan eden od nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe. Navedeno pomeni, da za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zadošča ugotovitev, da tožnica v tej fazi postopka še ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, in zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, ali je verjetno izkazana katera od nadaljnjih zatrjevanih predpostavk po 2. odstavku 272. člena ZIZ.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 171 ZDR člen 110. ZZVZZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
Protipravnost ravnanja upravnega organa lahko utemeljuje ravnanje, ki je drugačno kot v podobnih primerih ali je očitno napačno ali (zlo)namerno v nasprotju z relevantno materialno pravno podlago. Treba je ločiti nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo za konkreten primer, od nezakonitih ravnanj, ki jih zakrivijo državni organi (smiselno enako za nosilce javnih pooblastil) in ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je to protipravno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0064252
OZ člen 6, 6/2, 148, 148/1. ZDR člen 83, 83/2, 169.
odgovornost ZZZS za napačno presojo delovne nezmožnosti svojega zavarovanca – vezanost na odločbo izbranega zdravnika – pravica delavca do zagovora – dolžna skrbnost delodajalca pri odpovedi delovnega razmerja
Zmotno je pravno stališče tožeče stranke, da je pri odpovedi delovnega razmerja svoji delavki iz krivdnih razlogov vezana na odločbo izbranega zdravnika in zdravniške komisije. Kaj takega iz določil ZDR ne izhaja.
Zgolj drugačna presoja delovne nezmožnosti delavke tožeče stranke v sodnem postopku, kot je bila ugotovljena pred organi tožene stranke, brez trditev, da je taka presoja posledica protipravnosti ravnanja teh organov, ne zadošča za zaključek, da so delavci tožene stranke pri izdaji svojih odločb ravnali protipravno.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 150, 179.
objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delo na višini - regresni zahtevek - nepremoženjska škoda - nevarno delo
Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel na delu, ki ga je izvajal na objektu. V koliko je sodelovala z drugo družbo kot podizvajalcem del na tem objektu, ima lahko zoper njo regresni zahtevek, ni pa zaradi tega izključena njena pasivna legitimacija v tem sporu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Poskusno delo je poseben pogoj, ki ga mora delavec uspešno opraviti, če hoče nadaljevati delovno razmerje. Iz tega razloga je neuspešno opravljeno poskusno delo razlog za izredno odpoved delodajalca, predpostavlja se, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ker tožnik v roku, določenem s pogodbo o zaposlitvi, ni pridobil ustreznega vojaškega znanja, mu je tožena stranka upravičeno izdala sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik ima pravni interes za izpodbijanje odločbe (sklepa) tudi v delu, v katerem mu je tožena stranka naložila plačilo stroškov strokovnega usposabljanja, saj je bilo odločeno o njegovih pravicah iz delovnega razmerja.