Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 171 ZDR člen 110. ZZVZZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
Protipravnost ravnanja upravnega organa lahko utemeljuje ravnanje, ki je drugačno kot v podobnih primerih ali je očitno napačno ali (zlo)namerno v nasprotju z relevantno materialno pravno podlago. Treba je ločiti nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo za konkreten primer, od nezakonitih ravnanj, ki jih zakrivijo državni organi (smiselno enako za nosilce javnih pooblastil) in ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je to protipravno.
Tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega imetnika, ni mogoče govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presoditi ugotovljeno dejansko stanje tudi v smeri v tožbi zatrjevane krivdne odgovornosti tožene stranke.
definicija lastnih delnic – lastnost lastnih delnic – prepoved pridobivanja lastnih delnic – fiktivni posli – prepovedana ekonomska podpora družbe – veljavnost glasovalnih pravic na skupščini – odsvojitev lastnih delnic – odvisna družba – dejanska odvisnost družbe – obratna odvisnost družbe
Zakonsko besedilo ne podpira stališča tožeče stranke, da pridobitev delnic s fiktivnimi posli vodi do končne posledice lastnih delnic, iz katerih ne izvirajo glasovalne pravice.
Tožeča stranka svojemu stališču, da gre pri pridobitvi delnic s fiktivnimi posli za lastne delnice, v podporo zmotno navaja teorijo, ki sicer podpira „široko interpretacijo“ določila 1. odstavka 248. člena ZGD-1, vendar le v smeri, da naj sodišče široko razlaga termin „zagotovi“ oziroma „pravni posel“ s katerim bi družba lahko ekonomsko podpirala nakup delnic ciljne družbe. Široke razlage pa teorija ne širi na sam koncept „lastne delnice“.
Za pravne učinke prodaje delnic in status ter opredelitev lastnih delnic pa so ključni zakonski znaki 247. člena ter 251. člena ZGD-1 in ne 248. člena ZGD-1, slednjih pa tožeča stranka v prvem sklopu trditev, ki se nanašajo na pridobitev delnic tožene stranke s strani W., ni zatrjevala.
Glede na zasledovani namen splošne prepovedi pridobivanja lastnih delnic, to je ohranjanje substance osnovnega kapitala družbe, pritožbeno sodišče meni, da z odsvojitvijo po zakonskih rokih iz 243. člena ZGD pride do ponovne vzpostavitve zakonitega stanja in delnice, ki so bile odsvojene, ponovno pridobijo svojo osnovno funkcijo, morebitno poprejšnjo lastnost „lastnih delnic“ pa z odsvojitvijo izgubijo, saj je realni substrat delniške družbe kot pravne osebe ponovno vzpostavljen (družba ni več svoj lasten delničar).
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka je tožnici podala obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi maja 2006, prvi zagovor pa je opravila čez približno en mesec, konec junija 2006. Navedeno kaže na nepravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka šele na kasnejšem zagovoru julija 2006 seznanila z razlogom z odpoved (s kršitvijo pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca) in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 7. 2006 pravočasna.
ZUKZ člen 19. Algemeines Bürgerliches Gesetzbuch člen 1333, 1334, 1489.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 75.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - razveza pogodbe - vrnitev predmeta pogodbe - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti predmeta pogodbe - uporaba avstrijskega prava - kritna prodaja - primeren način prodaje - zastaranje odškodninskega zahtevka
Enako pravo kot za pogodbo velja tudi za vprašanje odškodnine zaradi razveze pogodbe. Ker je Avstrija članica Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija – DK), je treba za predmetno prodajno pogodbo kot avstrijsko materialno pravo uporabiti DK. Za razmerja, ki z DK niso urejena, pa avstrijsko nacionalno pravo. Po avstrijskem pravu se presoja tudi višina in tek zakonskih zamudnih obresti.
Da bi bilo način prodaje mogoče šteti kot primeren (75. člen DK), ni odločilno le vprašanje, ali je bilo blago prodano po tržni ceni, ampak je v teoriji in sodni praksi v zvezi z DK sprejeto enotno stališče, da je pri ugotavljanju primernosti načina prodaje treba presoditi predvsem, ali je prodajalec glede na svoje subjektivne lastnosti in glede na objektivne lastnosti predmeta ravnal z vso potrebno skrbnostjo, ki se od njega lahko pričakuje.
plačilo v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – neplačevanje v rezervni sklad – aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad
Neplačnika sredstev v rezervni sklad morajo tožiti etažni lastniki in pri tem v zahtevku terjati plačilo v rezervni sklad. Tega dejstva morebitne tehnične ovire elektronskega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne spremenijo.
ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje
V pritožbi zatrjevane slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje ne morejo biti pritožbeni razlog, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.
ZPP člen 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1.
sodni izvedenec – strokovna institucija
Sodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063492
ZPP člen 286b, 286b/1.
odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe – franšizna pogodba – prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 1. odst. 286.b člena ZPP, mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka je na spornost pooblastila prisotnega JT na naroku opozorila šele po tem, ko so bili že izvedeni dokazi na samem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka zato v pritožbi ne more uspešno uveljavljati kot kršitev, da je navedena oseba na glavni obravnavi postavljala pričam vprašanja in podajala izjave za toženo stranko, saj bi na to morala opozoriti že ob začetku naroka za glavno obravnavo.
Materialnopravno zmotno je izhodišč, da bi odpoved franšizne pogodbe učinkovala le, v kolikor bi ustrezna izjava o odstopu od pogodbe tožene stranke vsebovala tudi ustrezno vsebinsko utemeljitev. Vprašanje dejanskih okoliščin, ki so utemeljevala uveljavljanje enostranskega odstopnega upravičenja tožene stranke, je dejansko vprašanje, od katerega je odvisno sklepanje ali ima podana izjava materialnopravni učinek v smislu prenehanja pogodbenih obveznosti pogodbenih strank.
izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vrnitev stroškov izobraževanja
Okoliščina, da tožena stranka ni v roku dokončala študija, ne pomeni avtomatično, da mora vrniti stroške izobraževanja. Pravočasna izpolnitev obveznosti namreč ni bila obvezna sestavina pogodbe o izobraževanju, tožena stranka je tudi po poteku roka, določenega s pogodbo, obdržala pravico, da izpolni svojo obveznost. To je tudi storila, študij je dokončala in nato opravljala delo pri tožeči stranki na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala pridobljena izobrazba. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za vrnitev stroškov izobraževanja ni utemeljen.
javni uslužbenec – vojak – vojaška dolžnost – dodatek za stalnost
Iz ugotovitev, da je imel tožnik čin starejšega vodnika, da je svoje delo opravljal v uniformi, da je bil podrejen vodji učnega centra, da je imel ves čas opravka z orožjem in strelivom in da je moral tudi ob sobotah hoditi na strelišče, kamor je bil dostop civilistom prepovedan, je razvidno, da je delo v spornem obdobju opravljal na vojaški dolžnosti, kar pomeni, da je treba tudi to obdobje upoštevati pri presoji višine dodatka za stalnost.
plača – prikrajšanje pri plači – del plače iz naslova delovne uspešnosti – negativna stimulacija – nadurno delo
Glede na ugotovitev, da je tožnik dejansko opravil takšno število nadur, kot izhaja iz podatkov evidentirane registrirne ure, je tožbeni zahtevek za izplačilo teh nadur, ki so bile glede na naravo in obseg dela potrebne, utemeljen, ne glede na to, da tožena stranka nadurnega dela ni posebej odredila in da tožnik plačila pri toženi stranki predhodno ni zahteval.
Tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači v višini negativne stimulacije je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala dejanske podlage (negativne ocene delovne uspešnosti) za znižanje plače.
Zakon o izvršbi in zavarovanju določa krajevno pristojnost sodišča glede na izvršilna sredstva, kot so predlagana s strani upnikov za prisilno izvršitev njihovih terjatev. Ta pristojnost je določena kot izključna krajevna pristojnost in je stranke dogovorno ne morejo spreminjati.
Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilno, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira.
Ker tožeča stranka tudi v nadaljevanju postopka ni pojasnila, kaj je predmet spora, torej na kaj se v predlogu za izvršbo navedeni (in niti ne predloženi) računi nanašajo, tožbenega zahtevka sploh ni mogoče identificirati in je takšno tožbo treba šteti kot nepopolno.
ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-1, 113. ZSDU člen 96, 98, 98/1, 98/1-2. OZ člen 45, 46, 49.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – soglasje k odpovedi – prava volja – grožnja
Tožnica – članica sveta delavcev, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, uveljavljala napake volje posameznih članov organa – sveta delavcev pri podaji soglasja k odpovedi. Ker je bilo na podlagi njenih navedb ugotovljeno, da soglasje ni bilo izraz prave volje obeh članov sveta delavcev, ampak je bilo posledica grožnje tožene stranke enemu od članov sveta delavcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki temelji na takem soglasju sveta delavcev, nezakonita.
Pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka (namesto reintegracije) ter reintegracijskih in reparacijskih zahtevkih gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in ne za samostojni denarni zahtevek. Reintegracijski in reparacijski zahtevki so namreč vezani na odločitev o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, pravno relevantnih dejstev glede navedenih zahtevkov pa sodišče prve stopnje tudi sicer ni ugotavljalo. Upoštevaje navedeno in ker v sporih o prenehanju delovnega razmerja, do katerega pride zaradi disciplinskega prenehanja delovnega razmerja, krije delodajalec sam svoje stroške, ne glede na izid postopka, prvotoženi stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
Ker tožnik v roku, določenem s pogodbo o zaposlitvi, ni pridobil ustreznega vojaškega znanja, mu je tožena stranka upravičeno izdala sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik ima pravni interes za izpodbijanje odločbe (sklepa) tudi v delu, v katerem mu je tožena stranka naložila plačilo stroškov strokovnega usposabljanja, saj je bilo odločeno o njegovih pravicah iz delovnega razmerja.
ZGO-1 odgovornega projektanta opredeljuje kot posameznika, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. Tudi določbe 47. člena ZGO-1 ni mogoče razlagati, da bi le-ta zagotavljala podlago za neposredni tožbeni zahtevek oškodovanca zoper odgovornega projektanta za škodo, ki naj bi izhajala iz nepravilnosti v izpolnitvi pogodbene obveznosti iz projektantske pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita, saj je tožnica s tem, ko je varovanki dala zdravilo ob napačnem času, kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Pri delu bi namreč morala dosledno spoštovati navodila zdravnika, ker kot strokovna delavka ni bila usposobljena za presojo, kdaj dati zdravilo.