izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vrnitev stroškov izobraževanja
Okoliščina, da tožena stranka ni v roku dokončala študija, ne pomeni avtomatično, da mora vrniti stroške izobraževanja. Pravočasna izpolnitev obveznosti namreč ni bila obvezna sestavina pogodbe o izobraževanju, tožena stranka je tudi po poteku roka, določenega s pogodbo, obdržala pravico, da izpolni svojo obveznost. To je tudi storila, študij je dokončala in nato opravljala delo pri tožeči stranki na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala pridobljena izobrazba. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za vrnitev stroškov izobraževanja ni utemeljen.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – zagovor
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči v trenutku, ko delodajalec izve prve podatke v zvezi z možnostjo kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja, in v zvezi s storilcem. V določenih primerih je razumno, da po prejemu prvih informacij preveri tožnikovo verzijo spornih dogodkov, kar naredi na zagovoru, in opravi dodatne poizvedbe.
ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje
V pritožbi zatrjevane slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje ne morejo biti pritožbeni razlog, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063492
ZPP člen 286b, 286b/1.
odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe – franšizna pogodba – prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 1. odst. 286.b člena ZPP, mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka je na spornost pooblastila prisotnega JT na naroku opozorila šele po tem, ko so bili že izvedeni dokazi na samem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka zato v pritožbi ne more uspešno uveljavljati kot kršitev, da je navedena oseba na glavni obravnavi postavljala pričam vprašanja in podajala izjave za toženo stranko, saj bi na to morala opozoriti že ob začetku naroka za glavno obravnavo.
Materialnopravno zmotno je izhodišč, da bi odpoved franšizne pogodbe učinkovala le, v kolikor bi ustrezna izjava o odstopu od pogodbe tožene stranke vsebovala tudi ustrezno vsebinsko utemeljitev. Vprašanje dejanskih okoliščin, ki so utemeljevala uveljavljanje enostranskega odstopnega upravičenja tožene stranke, je dejansko vprašanje, od katerega je odvisno sklepanje ali ima podana izjava materialnopravni učinek v smislu prenehanja pogodbenih obveznosti pogodbenih strank.
ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-1, 113. ZSDU člen 96, 98, 98/1, 98/1-2. OZ člen 45, 46, 49.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – soglasje k odpovedi – prava volja – grožnja
Tožnica – članica sveta delavcev, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, uveljavljala napake volje posameznih članov organa – sveta delavcev pri podaji soglasja k odpovedi. Ker je bilo na podlagi njenih navedb ugotovljeno, da soglasje ni bilo izraz prave volje obeh članov sveta delavcev, ampak je bilo posledica grožnje tožene stranke enemu od članov sveta delavcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki temelji na takem soglasju sveta delavcev, nezakonita.
Ob ugotovitvi, da se je tožnica poškodovala na javni poti, ki bi jo bila dolžna vzdrževati občina v okviru izvajanja lokalne javne službe, je zaključek o (delni) odškodninski odgovornosti občine pravilen.
Toženec ni prejel navodil, kako poknjižiti blagovne in finančne dobropise, zaradi česar je treba šteti, da za škodo, ki jo je zaradi inventurnih mankov utrpela tožena stranka, ni podana njegova krivdna odgovornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0064252
OZ člen 6, 6/2, 148, 148/1. ZDR člen 83, 83/2, 169.
odgovornost ZZZS za napačno presojo delovne nezmožnosti svojega zavarovanca – vezanost na odločbo izbranega zdravnika – pravica delavca do zagovora – dolžna skrbnost delodajalca pri odpovedi delovnega razmerja
Zmotno je pravno stališče tožeče stranke, da je pri odpovedi delovnega razmerja svoji delavki iz krivdnih razlogov vezana na odločbo izbranega zdravnika in zdravniške komisije. Kaj takega iz določil ZDR ne izhaja.
Zgolj drugačna presoja delovne nezmožnosti delavke tožeče stranke v sodnem postopku, kot je bila ugotovljena pred organi tožene stranke, brez trditev, da je taka presoja posledica protipravnosti ravnanja teh organov, ne zadošča za zaključek, da so delavci tožene stranke pri izdaji svojih odločb ravnali protipravno.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 150, 179.
objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - delo na višini - regresni zahtevek - nepremoženjska škoda - nevarno delo
Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel na delu, ki ga je izvajal na objektu. V koliko je sodelovala z drugo družbo kot podizvajalcem del na tem objektu, ima lahko zoper njo regresni zahtevek, ni pa zaradi tega izključena njena pasivna legitimacija v tem sporu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Poskusno delo je poseben pogoj, ki ga mora delavec uspešno opraviti, če hoče nadaljevati delovno razmerje. Iz tega razloga je neuspešno opravljeno poskusno delo razlog za izredno odpoved delodajalca, predpostavlja se, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka in ne presoja, ali je tožnica svoje trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe dokazala, temveč presoja le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Šele v primeru, če ugotovi, da je verjetnost terjatve izkazana, ugotavlja, ali je podan eden od nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe. Navedeno pomeni, da za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zadošča ugotovitev, da tožnica v tej fazi postopka še ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, in zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, ali je verjetno izkazana katera od nadaljnjih zatrjevanih predpostavk po 2. odstavku 272. člena ZIZ.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – varno delo
Tožena stranka za nesrečo pri delu ni krivdno odgovorna, nesreča je nastala zaradi nepazljivosti tožnika, ki se je udaril ob kovinski podstavek za paleto. Toženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo, tožniku je zagotovila varne pogoje dela, paleto pa si je postavil na delovno mesto sam, tako kot mu je ustrezalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita, saj je tožnica s tem, ko je varovanki dala zdravilo ob napačnem času, kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Pri delu bi namreč morala dosledno spoštovati navodila zdravnika, ker kot strokovna delavka ni bila usposobljena za presojo, kdaj dati zdravilo.
ZPP člen 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1.
sodni izvedenec – strokovna institucija
Sodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
Tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega imetnika, ni mogoče govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presoditi ugotovljeno dejansko stanje tudi v smeri v tožbi zatrjevane krivdne odgovornosti tožene stranke.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja, od tedaj dalje tečejo zakonske zamudne obresti.
definicija lastnih delnic – lastnost lastnih delnic – prepoved pridobivanja lastnih delnic – fiktivni posli – prepovedana ekonomska podpora družbe – veljavnost glasovalnih pravic na skupščini – odsvojitev lastnih delnic – odvisna družba – dejanska odvisnost družbe – obratna odvisnost družbe
Zakonsko besedilo ne podpira stališča tožeče stranke, da pridobitev delnic s fiktivnimi posli vodi do končne posledice lastnih delnic, iz katerih ne izvirajo glasovalne pravice.
Tožeča stranka svojemu stališču, da gre pri pridobitvi delnic s fiktivnimi posli za lastne delnice, v podporo zmotno navaja teorijo, ki sicer podpira „široko interpretacijo“ določila 1. odstavka 248. člena ZGD-1, vendar le v smeri, da naj sodišče široko razlaga termin „zagotovi“ oziroma „pravni posel“ s katerim bi družba lahko ekonomsko podpirala nakup delnic ciljne družbe. Široke razlage pa teorija ne širi na sam koncept „lastne delnice“.
Za pravne učinke prodaje delnic in status ter opredelitev lastnih delnic pa so ključni zakonski znaki 247. člena ter 251. člena ZGD-1 in ne 248. člena ZGD-1, slednjih pa tožeča stranka v prvem sklopu trditev, ki se nanašajo na pridobitev delnic tožene stranke s strani W., ni zatrjevala.
Glede na zasledovani namen splošne prepovedi pridobivanja lastnih delnic, to je ohranjanje substance osnovnega kapitala družbe, pritožbeno sodišče meni, da z odsvojitvijo po zakonskih rokih iz 243. člena ZGD pride do ponovne vzpostavitve zakonitega stanja in delnice, ki so bile odsvojene, ponovno pridobijo svojo osnovno funkcijo, morebitno poprejšnjo lastnost „lastnih delnic“ pa z odsvojitvijo izgubijo, saj je realni substrat delniške družbe kot pravne osebe ponovno vzpostavljen (družba ni več svoj lasten delničar).
Ker tožnik v roku, določenem s pogodbo o zaposlitvi, ni pridobil ustreznega vojaškega znanja, mu je tožena stranka upravičeno izdala sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik ima pravni interes za izpodbijanje odločbe (sklepa) tudi v delu, v katerem mu je tožena stranka naložila plačilo stroškov strokovnega usposabljanja, saj je bilo odločeno o njegovih pravicah iz delovnega razmerja.
Pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka (namesto reintegracije) ter reintegracijskih in reparacijskih zahtevkih gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in ne za samostojni denarni zahtevek. Reintegracijski in reparacijski zahtevki so namreč vezani na odločitev o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, pravno relevantnih dejstev glede navedenih zahtevkov pa sodišče prve stopnje tudi sicer ni ugotavljalo. Upoštevaje navedeno in ker v sporih o prenehanju delovnega razmerja, do katerega pride zaradi disciplinskega prenehanja delovnega razmerja, krije delodajalec sam svoje stroške, ne glede na izid postopka, prvotoženi stranki sami krijeta svoje stroške postopka.