ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za izvršbo – obrazec - navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo - neujemanje kataloške številke verodostojne listine in opisne označitve verodostojne listine
Upnik je v obrazcu za predlog za izvršbo označil verodostojno listino s kataloško številko 2, ki je po Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur.l. RS, št. 121/2007) kataloška številka za menico in ček s protestom in povratnim računom. Pri oznaki podatkov o verodostojni listini pa je zapisal „po sklenjeni posojilni pogodbi S.“ Kataloška številka verodostojne listine in opisna označitev verodostojne listine se nista ujemali. Dolžnik je v ugovoru oporekal terjatvi navedeni v opisnem delu označbe. Ni mogoče očitati, da bi moral upoštevati kataloško številko. Za dolžnika je pomembnejša opisna označitev verodostojen listne, kot navedba kataloške številke.
Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. To pa pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima.
Glede na obrambo tožene stranke, da ne ve, katere stroške tožeča stranka kot upravnik terja od tožene stranke in po kakšnem ključu jih je razdelila med etažne lastnike, je bilo na tožeči stranki primarno trditveno, nato pa še dokazno breme za utemeljitev vtoževanih terjatev. Zgolj njena navedba v prvi pripravljalni vlogi, naj sodišče predložene dokaze, šteje tudi kot tožbene navedbe, zgoraj omenjenemu trditvenemu bremenu ne zadosti. Sodišče namreč iz predloženih dokazov ni dolžno črpati manjkajočo trditveno podlago spora.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - prometna nesreča - pomoč med ožjimi družinskimi člani - varstvo in vzgoja otroka - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - postopek za nadomestitev kazni zapora
Dokazila sicer potrjujejo, da sta bila obsojenčev sin in žena udeležena v prometni nesreči, vendar to še ne zadošča za odložitev izvršitve kazni. Odložitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 bi bil podan le, če bi bila tako hudo poškodovana, da bi bila obsojenčeva pomoč nujno potrebna.
Iz poročila centra za socialno delo izhaja, da ni izkazan odložitveni razlog iz 6. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1. Ta je podan le, če mora obsojenec pred nastopom kazni poskrbeti za to, da bo nekdo drug skrbel za varstvo in vzgojo otrok, iz vsebine dokazil pa izhaja, da za otroke sedaj in bo tudi v času prestajanja kazni skrbela njihova mati, obsojenčeva žena.
Vložitev prošnje za nadomestno izvršitev kazni zapora ni razlog, zaradi katerega bi bilo po zakonu dovoljeno odložiti izvršitev kazni.
zakonitost dokazov – dokaz v spoznavnem smislu – izločitev dokazov
Obvestilo, ki ga je policistom v predkazenskem postopku dal obtoženec ni nedovoljen dokaz, zato se iz spisa tudi ne izloča, a hkrati pa tudi ni dokaz, na katerem bi sodba lahko temeljila. Takšna izjava pomeni le vir dokazov, na podlagi katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo pravno veljavni dokazi. Gre torej za dokaz v spoznavnem, ne pa v formalnem smislu.
vsebina predloga za pregon – opis kaznivega dejanja – opis življenjskega primera – pravna kvalifikacija
Predlog oškodovanca za kazenski pregon zajema vse možne pravne kvalifikacije, ki jih zajema opis kaznivega dejanja kot dogodka, saj na splošno velja, da je izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec, ki je praviloma pravni laik. Takšni opisi oškodovancev ponavadi odpirajo možnosti različnih pravnih kvalifikacij, zato je na mestu zaključiti, da je oškodovanec dal predlog da se obdolženca kazensko preganja za tisto obdolženčevo ravnanje, ki je sedaj kot historični dogodek opisano v krivdoreku in pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje po 1. odst. 146. čl. KZ.
stvarne napake – ugovor stvarnih napak – jamčevalni zahtevek – pravilo sočasne izpolnitve – ugovor neizpolnitve – pravice kupca – izguba pravic – konkurenca med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki
Pravna teorija zagovarja stališče, da je treba pri konkurenci med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki stranki dopustiti alternativno uveljavljanje izbranega načina pravnega varstva. Če prejemnik nepravilno izpolnitev šteje za neizpolnitev, mu je treba priznati ugovor neizpolnjene pogodbe in tudi druge posledice neizpolnitve (razveza pogodbe). Če pa prejemnik dolžnikovo ravnanje šteje za zadostno in ga obravnava kot izpolnitev, lahko uveljavlja jamčevalne sankcije, vendar mora sam ob dospelosti izpolniti svojo obveznost.
taksa za napoved pritožbe - domneva umika napovedi pritožbe
Ob nespornem dejstvu, da je tožena stranka zahtevano takso za napoved pritožbe plačala prepozno, torej po poteku danega 15-dnevnega roka, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v 3. odstavku 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa v danem roku zanjo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
Glede na določbo 38. člena ZIZ, na podlagi katere izvršilne stroške plačal najprej upnik, je upnik dolžan plačati izvršitelju stroške za njegovo delo, če teh ni mogoče poplačati iz založene varščine (ki jo izvršitelj lahko, ni pa jo dolžan zahtevati) oz. iz zneska, izterjanega od dolžnika v izvršilnem postopku.
Uspešnost izvršbe ni pogoj za poplačilo izvršiteljevih stroškov.
Za terjatve izvršitelja v zakonu ni določen drugačni zastaralni rok in torej velja splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
zamuda dolžnika – rok za izpolnitev – rok plačila – račun
Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pa pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost. Ker v izdanem računu, ki se vtožuje ni bil določen rok plačila, je potrebno šteti, da je toženec prišel v zamudo, ko je tožnik od njega z računom zahteval plačilo. Zato je stališče pritožnika, da še ni prišel v zamudo s plačilom nepravilna.
zaznamba izrednega pravnega sredstva – pojem - pogoji - razlaga zakonske določbe
Namen zaznambe izrednega pravnega sredstva je varovati vrstni red vzpostavitve prejšnjih vpisov, in sicer v vseh primerih, ko je bila vknjižba opravljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe oziroma dokončne odločbe drugega državnega organa, ki je bila na podlagi izrednega pravnega sredstva spremenjena tako, da v primeru, če bi bila prvotna pravnomočna odločba, ki je bila podlaga za vpis, pravilna, vpis sploh ne bi bil opravljen (101. in 102. člen ZZK-1).
vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti – elektronski alkotest – strokovni pregled – etilometer – odredba policista
Ker se je obdolženec z rezultatom, ki ga je pokazal elektronski alkotest strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal, ni bilo niti dejanske potrebe niti zakonske podlage, da bi mu policistka odredila strokovni pregled ali preizkus alkoholiziranosti z etilometrom, saj so policisti dolžni to storiti le v primeru, če preizkuševalec oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/3, 12/4.
stroški postopka – nagrada zagovornika – odsotnost iz pisarne – kilometrina – pravica do zagovornika po lastni izbiri
Čeprav bi si lahko obdolženec tudi v kraju sojenja izbral zagovornika, z izbiro zagovornika, ki ima sedež v Celju, ki je od Šentjurja oddaljeno le 11 kilometrov, obdolženec ni povzročil nerazumno visokih stroškov in mu ni mogoče očitati, da zlorablja pravico do proste izbire zagovornika. Zagovorniku obtoženca je zato treba priznati nagrado za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko in strošek kilometrine za prihod na sodišče.
ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3. ZP-1 člen 202, 202a.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Ker program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo obsega tako teoretični kot praktični del, je potrebno oba dela opraviti v roku, ki je določen v napotilu. Šele ko sta opravljena oba dela, je mogoče šteti, da je program uspešno opravljen, kar je v skladu z II. odst. 189. čl. ZVCP-1 tudi pogoj za izbris 4 kazenskih točk. Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na takšnem programu po poteku roka, določenem v napotilu, še zlasti ne v primeru, če je pred začetkom opravljanja takšnega izobraževanja storilec že dosegel 18 kazenskih točk.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6, 105a, 105a/3, 158, 158/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-4. ZS člen 103, 103/2. ZST-1 člen 5.
spor iz avtorske pravice – izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine – dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine, kamor spadajo tudi spori iz avtorske pravice in sorodnih pravic, je na prvi stopnji krajevno in stvarno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Pravila o stvarni in krajevni pristojnosti sodišč ne določajo, da mora biti delo sodišča organizirano tako, da posamezne vrste sporov rešujejo posamezni oddelki sodišča, v obravnavanem primeru pravdni oddelek in oddelek za gospodarsko sodstvo. Bodisi da je v zadevi odločil sodnik, ki je razporejen na oddelek, ki rešuje pravdne zadeve ali na oddelek, ki rešuje gospodarske spore, gre še vedno za odločitev istega sodišča.
Taksa za redni postopek po tarifni št. 1111, za postopek pred sodiščem prve stopnje je enaka, ne glede na dejstvo ali se v pravdni zadevi postopek vodi upoštevaje določbe ZPP o gospodarskih sporih, ali ne, saj glede nastanka taksne obveznosti in glede posledic neplačila sodne takse pravila postopka o gospodarskih sporih ne vsebujejo posebnih določil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064357
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 311, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – dolžnost uporabnikov do obveščanja – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – povrnitev škode in civilna kazen
V primeru, da uporabniki varovanih del ne ravnajo v skladu z določilom 4. odst. 159. čl. ZASP (dolžnost obveščanja), se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP, iz katerega izhaja, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom na predložitev podatkov v bodoče, do sklenitve ustrezne pogodbe, ne more uspeti.
ZPP člen 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1.
sodni izvedenec – strokovna institucija
Sodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064356
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2, 207, 207/2, 208, 208/1, 337, 337/1, 337/3. OZ člen 381.
prekinitev postopka – prekinitev po koncu glavne obravnave – nedovoljena pritožbena novota – nekonkretizirane pritožbene navedbe – ugovor pobota – procesne obresti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v toku pritožbenega postopka začet stečajni postopek nad toženo stranko, zaradi česar je postopek prekinjen. Ker pa so bila do nastopa prekinitve postopka opravljena vsa procesna dejanja v toku pritožbenega postopka, je pritožbeno sodišče v zadevi odločalo ob smiselni uporabi 2. odstavka 207. člena ZPP. Pred vročitvijo te sodbe pravdnima strankama pa bo prvostopenjsko sodišče moralo izdati ustrezen sklep o prekinitvi postopka in stečajnega upravitelja tožene stranke pozvati na prevzem pravde.