Glede na obrambo tožene stranke, da ne ve, katere stroške tožeča stranka kot upravnik terja od tožene stranke in po kakšnem ključu jih je razdelila med etažne lastnike, je bilo na tožeči stranki primarno trditveno, nato pa še dokazno breme za utemeljitev vtoževanih terjatev. Zgolj njena navedba v prvi pripravljalni vlogi, naj sodišče predložene dokaze, šteje tudi kot tožbene navedbe, zgoraj omenjenemu trditvenemu bremenu ne zadosti. Sodišče namreč iz predloženih dokazov ni dolžno črpati manjkajočo trditveno podlago spora.
zakonitost dokazov – dokaz v spoznavnem smislu – izločitev dokazov
Obvestilo, ki ga je policistom v predkazenskem postopku dal obtoženec ni nedovoljen dokaz, zato se iz spisa tudi ne izloča, a hkrati pa tudi ni dokaz, na katerem bi sodba lahko temeljila. Takšna izjava pomeni le vir dokazov, na podlagi katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo pravno veljavni dokazi. Gre torej za dokaz v spoznavnem, ne pa v formalnem smislu.
vsebina predloga za pregon – opis kaznivega dejanja – opis življenjskega primera – pravna kvalifikacija
Predlog oškodovanca za kazenski pregon zajema vse možne pravne kvalifikacije, ki jih zajema opis kaznivega dejanja kot dogodka, saj na splošno velja, da je izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec, ki je praviloma pravni laik. Takšni opisi oškodovancev ponavadi odpirajo možnosti različnih pravnih kvalifikacij, zato je na mestu zaključiti, da je oškodovanec dal predlog da se obdolženca kazensko preganja za tisto obdolženčevo ravnanje, ki je sedaj kot historični dogodek opisano v krivdoreku in pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje po 1. odst. 146. čl. KZ.
Razveljavitev zavarovalne pogodbe ex tunc učinkuje. Zavarovalna pogodba, ki je bila razveljavljena, nima pravnega učinka. V določbi 932. člena OZ se ureditev posledic razlikuje od določb splošnega dela. Ta določba ne posega v splošno pravilo o vračanju tistega, kar je bilo izpolnjeno, ko gre za izpolnitev zavarovalnice.
ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za izvršbo – obrazec - navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo - neujemanje kataloške številke verodostojne listine in opisne označitve verodostojne listine
Upnik je v obrazcu za predlog za izvršbo označil verodostojno listino s kataloško številko 2, ki je po Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur.l. RS, št. 121/2007) kataloška številka za menico in ček s protestom in povratnim računom. Pri oznaki podatkov o verodostojni listini pa je zapisal „po sklenjeni posojilni pogodbi S.“ Kataloška številka verodostojne listine in opisna označitev verodostojne listine se nista ujemali. Dolžnik je v ugovoru oporekal terjatvi navedeni v opisnem delu označbe. Ni mogoče očitati, da bi moral upoštevati kataloško številko. Za dolžnika je pomembnejša opisna označitev verodostojen listne, kot navedba kataloške številke.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - prometna nesreča - pomoč med ožjimi družinskimi člani - varstvo in vzgoja otroka - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - postopek za nadomestitev kazni zapora
Dokazila sicer potrjujejo, da sta bila obsojenčev sin in žena udeležena v prometni nesreči, vendar to še ne zadošča za odložitev izvršitve kazni. Odložitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 bi bil podan le, če bi bila tako hudo poškodovana, da bi bila obsojenčeva pomoč nujno potrebna.
Iz poročila centra za socialno delo izhaja, da ni izkazan odložitveni razlog iz 6. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1. Ta je podan le, če mora obsojenec pred nastopom kazni poskrbeti za to, da bo nekdo drug skrbel za varstvo in vzgojo otrok, iz vsebine dokazil pa izhaja, da za otroke sedaj in bo tudi v času prestajanja kazni skrbela njihova mati, obsojenčeva žena.
Vložitev prošnje za nadomestno izvršitev kazni zapora ni razlog, zaradi katerega bi bilo po zakonu dovoljeno odložiti izvršitev kazni.
Glede na določbo 38. člena ZIZ, na podlagi katere izvršilne stroške plačal najprej upnik, je upnik dolžan plačati izvršitelju stroške za njegovo delo, če teh ni mogoče poplačati iz založene varščine (ki jo izvršitelj lahko, ni pa jo dolžan zahtevati) oz. iz zneska, izterjanega od dolžnika v izvršilnem postopku.
Uspešnost izvršbe ni pogoj za poplačilo izvršiteljevih stroškov.
Za terjatve izvršitelja v zakonu ni določen drugačni zastaralni rok in torej velja splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
taksa za napoved pritožbe - domneva umika napovedi pritožbe
Ob nespornem dejstvu, da je tožena stranka zahtevano takso za napoved pritožbe plačala prepozno, torej po poteku danega 15-dnevnega roka, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v 3. odstavku 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa v danem roku zanjo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
zamuda dolžnika – rok za izpolnitev – rok plačila – račun
Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pa pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost. Ker v izdanem računu, ki se vtožuje ni bil določen rok plačila, je potrebno šteti, da je toženec prišel v zamudo, ko je tožnik od njega z računom zahteval plačilo. Zato je stališče pritožnika, da še ni prišel v zamudo s plačilom nepravilna.
stvarne napake – ugovor stvarnih napak – jamčevalni zahtevek – pravilo sočasne izpolnitve – ugovor neizpolnitve – pravice kupca – izguba pravic – konkurenca med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki
Pravna teorija zagovarja stališče, da je treba pri konkurenci med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki stranki dopustiti alternativno uveljavljanje izbranega načina pravnega varstva. Če prejemnik nepravilno izpolnitev šteje za neizpolnitev, mu je treba priznati ugovor neizpolnjene pogodbe in tudi druge posledice neizpolnitve (razveza pogodbe). Če pa prejemnik dolžnikovo ravnanje šteje za zadostno in ga obravnava kot izpolnitev, lahko uveljavlja jamčevalne sankcije, vendar mora sam ob dospelosti izpolniti svojo obveznost.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/3, 12/4.
stroški postopka – nagrada zagovornika – odsotnost iz pisarne – kilometrina – pravica do zagovornika po lastni izbiri
Čeprav bi si lahko obdolženec tudi v kraju sojenja izbral zagovornika, z izbiro zagovornika, ki ima sedež v Celju, ki je od Šentjurja oddaljeno le 11 kilometrov, obdolženec ni povzročil nerazumno visokih stroškov in mu ni mogoče očitati, da zlorablja pravico do proste izbire zagovornika. Zagovorniku obtoženca je zato treba priznati nagrado za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko in strošek kilometrine za prihod na sodišče.
zaznamba izrednega pravnega sredstva – pojem - pogoji - razlaga zakonske določbe
Namen zaznambe izrednega pravnega sredstva je varovati vrstni red vzpostavitve prejšnjih vpisov, in sicer v vseh primerih, ko je bila vknjižba opravljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe oziroma dokončne odločbe drugega državnega organa, ki je bila na podlagi izrednega pravnega sredstva spremenjena tako, da v primeru, če bi bila prvotna pravnomočna odločba, ki je bila podlaga za vpis, pravilna, vpis sploh ne bi bil opravljen (101. in 102. člen ZZK-1).
ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3. ZP-1 člen 202, 202a.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Ker program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo obsega tako teoretični kot praktični del, je potrebno oba dela opraviti v roku, ki je določen v napotilu. Šele ko sta opravljena oba dela, je mogoče šteti, da je program uspešno opravljen, kar je v skladu z II. odst. 189. čl. ZVCP-1 tudi pogoj za izbris 4 kazenskih točk. Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na takšnem programu po poteku roka, določenem v napotilu, še zlasti ne v primeru, če je pred začetkom opravljanja takšnega izobraževanja storilec že dosegel 18 kazenskih točk.
vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti – elektronski alkotest – strokovni pregled – etilometer – odredba policista
Ker se je obdolženec z rezultatom, ki ga je pokazal elektronski alkotest strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal, ni bilo niti dejanske potrebe niti zakonske podlage, da bi mu policistka odredila strokovni pregled ali preizkus alkoholiziranosti z etilometrom, saj so policisti dolžni to storiti le v primeru, če preizkuševalec oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.
Ob ugotovitvi, da se je tožnica poškodovala na javni poti, ki bi jo bila dolžna vzdrževati občina v okviru izvajanja lokalne javne službe, je zaključek o (delni) odškodninski odgovornosti občine pravilen.
Toženec ni prejel navodil, kako poknjižiti blagovne in finančne dobropise, zaradi česar je treba šteti, da za škodo, ki jo je zaradi inventurnih mankov utrpela tožena stranka, ni podana njegova krivdna odgovornost.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 171 ZDR člen 110. ZZVZZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
Protipravnost ravnanja upravnega organa lahko utemeljuje ravnanje, ki je drugačno kot v podobnih primerih ali je očitno napačno ali (zlo)namerno v nasprotju z relevantno materialno pravno podlago. Treba je ločiti nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo za konkreten primer, od nezakonitih ravnanj, ki jih zakrivijo državni organi (smiselno enako za nosilce javnih pooblastil) in ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je to protipravno.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064262
ZGD-1 člen 399, 399/1, 399/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delitev dobička – izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička – oblikovalni učinek zahtevka – izpodbojnost skupščinskega sklepa – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka bi morala izkazati takšne okoliščine poslovanja tožene stranke, ki bi jih bilo treba po presoji dobrega gospodarstvenika šteti za utemeljen razlog za zadrževanje dobička.