ZZK-1 člen 86, 88. ZIZ člen 192. SPZ člen 42. ZGD-1 člen 7/1.
samostojni podjetnik – pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Glede na vezanost premoženja na osebo podjetnika in enotnost osebnega in podjetniškega premoženja ni pomembno, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti s.p. in ne fizične osebe. Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo nanjo in tudi ne za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, saj v izvršilnem postopku kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način in ne derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
dedni dogovor – učinek sodne poravnave – rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave. Zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
Pri roku za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je treba upoštevati okoliščino teka zapuščinskega postopka po sami sklenitvi dednega dogovora.
kaznovanje odvetnika – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Izdaja sklepa o kaznovanju na podlagi 304. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP ni omejena zgolj na vzdrževanje reda na glavni obravnavi. Do žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku oz. do oviranja dela sodišča lahko pride tudi pred ali po zaključku glavne obravnave in ne le med samo glavno obravnavo, npr. ob prihodu ali odhodu udeležencev iz sodne dvorane, ko se glavna obravnava še ni začela oz. se je že končala, zato lahko sodišče sklep o kaznovanju zaradi žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku izda tudi izven glavne obravnave.
Pritožnica se je na naroku vedla neprimerno s tem, ko je brez dovoljenja sodišča opravljala telefonske klice preko svojega mobilnega telefona med trajanjem glavne obravnave.
Na tleh ležeča kovinska cev pred stopnico stroja ne predstavlja varnega delovnega okolja, posebej še glede na okoliščine primera, ko je bila tožnikova pozornost usmerjena v izlitje milnice (voda špricala tudi do meter visoko), signalna lučka na stroju pa je zahtevala od tožnika hitro ukrepanje.
Tožnik je vedel, da so delavci, ki so opravljali popravila na stroju, občasno puščali (kovinske) dele v notranjem ali zunanjem delu stroja. Tako tudi kovinska palica, na katero je naletel tožnik pri sestopu s stroja, ne more predstavljati (povsem) nepričakovane ovire za tožnika, ker je bila pred strojem, zato je tožnik z 20 % (so)prispeval k nastanku škode.
Za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je toženec poimenoval „vloga za vrnitev v prvotno stanje“ in v katerem zamude niti ni zatrjeval, ampak je oporekal zakonitosti vodenja postopka, sodišču prve stopnje ni bilo treba razpisati naroka, saj že iz toženčevih navedb izhaja, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje očitno neutemeljen.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/1, 7/1-1c, 7/1-2a, 8, 58, 58/1.. ZPP člen 25.. ZPSV člen 2, 3, 15, 15/1.. ZDSS člen 5.. ZPIZ-1-UPB4 člen 222, 223, 227.. ZZVZZ-UPB3 člen 45, 49, 50.. ZDavP-2 člen 283.
spor o pristojnosti - delovni spor - spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja
Socialni spori so skladno s 1. odstavkom 58. člena ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Predmet socialnega spora tako izvira iz obveznega zavarovanja (objektivni kriterij), stranki pa sta nosilec zavarovanja in zavarovanec oziroma zavezanec za plačilo prispevka (objektivni kriterij).
V konkretnem primeru ne gre za spor iz zavarovalnega razmerja med nosilcem zavarovanja in zavarovancem oziroma zavezancem za plačilo prispevka, temveč za spor med delavcem in delodajalcem za plačilo prispevkov iz delovnega razmerja, zato je za odločanje v tej zadevi na podlagi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1, pristojno delovno sodišče (8. člen ZDSS-1).
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, mora sodišče neprerekano dejstvo šteti za priznano, ne pa zahtevati od tožeče stranke, da to dejstvo dokaže (2. odstavek 214. člena ZPP).
pridobitev lastninske pravice zakoncev – načini pridobitve lastninske pravice
Po določilu 2. odst. 51. člena ZZZDR je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, vendar pa takšna določba ne pomeni, da ob tem ni (bilo) potrebno, da so (bile) za pridobitev (skupne) lastnine izpolnjene tudi predpostavke 20. in nadaljnjih členov ZTLR (ki je veljal v času, ko so se objekti po ugotovitvah sodišča prve stopnje gradili). Zakonca namreč v pravnem prometu, v razmerjih z drugimi subjekti, nastopata sicer skupaj, vendar pa v takih razmerjih lahko pridobivata lastninsko pravico le na načine iz 20. (brez dedovanja) in naslednjih členov ZTLR, po uveljavitvi SPZ pa na načine, ki so določeni v tem zakonu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje učitelja telesne vzgoje ni bilo dopustno, ko je v igro vključil bosega tožnika, medtem ko so bili ostali učenci pri igri nogometa obuti. Podana bi bila odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (osnovne šole), če bi v posledici navedenega neskrbnega ravnanja učitelja telesne vzgoje prišlo do nastanka škode (1. odst. 147. člena OZ), npr. če bi ga obuti soigralec pohodil ali pa če bi ga brcnil v stopalo bose noge oziroma če bi, kot je zatrjeval tožnik, zaradi bosih nog zdrsnil na travnati površini in se pri tem poškodoval. V obravnavani zadevi do tožnikove poškodbe ni prišlo zato, ker je igral bos, ampak zaradi trčenja s sošolcem, ko sta se skupaj pognala na žogo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da med ravnanjem delavca zavarovanca tožene stranke in škodljivo posledico ni vzročne zveze.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - zamudne obresti - leasing
Tožnica, ki je imela tako imenovano pristno valutno terjatev, je smela ob vložitvi tožbe (po tedanjih predpisih) zahtevek postaviti v tuji valuti, lahko pa ga je tudi pretvorila v domačo valuto. Tožnica se je odločila za pretvorbo v domačo valuto (tedaj SIT), vendar pa s tem ni mogla spremeniti tega, katero materialno pravo je treba uporabiti ob odločanju o tožbenem zahtevku.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062893
ZIKS člen 145b, 146c. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari – višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari – najemnina
Gibanje najemnin je v večji korelaciji s cenami življenjskih potrebščin, kakor z gibanjem cen nepremičnin, zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedeniškemu mnenju in pravilno ni uporabilo indeksa rasti gradbenih cen, ki je po mnenju izvedenke tudi neustrezen, saj se najemnina usklajuje z gibanjem maloprodajnih cen oziroma inflacijo.
Na podlagi 145.c člena ZIKS je zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi odgovoren za odškodnino iz naslova nezmožnosti uporabe.
Konkretna pogodba o dosmrtnem preživljanju dogovora o vpisu prepovedi razpolaganja s premoženjem oziroma prepovedi odtujitve in obremenitve nima, vsebuje le dogovor o vpisu utesnitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ker v pogodbi dogovora glede predlagane prepovedi razpolaganja s premoženjem ni, je bilo treba zemljiškoknjižni predlog za vpis predznambe prepovedi zavrniti.
Od prodajalcev v trgovini ni mogoče terjati, da vsak hip poskrbijo za to, da na tleh ne leži kakšen od izdelkov oz. da takoj odstranijo morebitne padle, razsute ali razlite izdelke, ki so lahko posledica tudi morebitne nerodnosti kupca, ki jim izpade izdelek oz. ki izdelek porinejo na tla. Neskrbnost bi bila lahko sicer izkazana v primerih, ko prodajalci oz. prodajalke kljub temu, da bi opazili na tleh ležeče oz. razsute ali razlite izdelke, ne bi ukrepali ustrezno in tal očistili oz. izdelke postavili nazaj oz. jih odstranili ali pa v primerih, ko bi popolnoma opustili nadzor nad stanjem oz. prehodnostjo nakupovalnih poti v trgovini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064254
ZPP člen 8. OZ člen 435, 1035.
dokazi in dokazna ocena – prosta presoja dokazov – prodajna pogodba – asignacijska pogodba – izpolnitveni pomočnik
V danem primeru na podlagi vsakega posameznega dokaza sicer res ne bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo je nastopal kot naročnik dobavljenih plošč. Je pa to mogoče ugotoviti na podlagi analize vsakega posameznega dokaza v primerjavi z drugimi (komparacijo) in na podlagi presoje vseh skupaj (sinteza).
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Pritožnik utemeljuje svoj interes za to, da bi se mu v pravdi pridružila S., ne pa interesa S., ki je relevanten za udeležbo intervenienta v pravdi. Intervencija je dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes, in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj.
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstvo o svojem pravnem interesu in sam se tudi odloči, ali se bo pridružil stranki v tuji pravdi. Kadar pa stranka sama želi, da se ji v pravdi pridruži stranski intervenient, lahko zgolj predlaga, da se tega o pravdi obvesti. Takšnega predloga pa pritožnik ni podal.
zamudne obresti - neupravičena obogatitev - ne ultra alterum tantum
Dolžnik, ki je na podlagi pravnomočne sodbe plačal obresti, ki so presegale glavnico, jih ni upravičen zahtevati nazaj na podlagi kasnejše delne razveljavitve 1060. OZ, ki je sicer uveljavila načelo ne ultra alterum tantum tudi za obveznosti, nastale pred njegovo uveljavitvijo za obresti, ki tečejo po 1. 1. 2002.