dedni dogovor – učinek sodne poravnave – rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave. Zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
Pri roku za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je treba upoštevati okoliščino teka zapuščinskega postopka po sami sklenitvi dednega dogovora.
predlagatelj dokaza – predlaganje dokaza s strani ene stranke – opustitev izvedbe dokaza – izpodbijanje opustitve izvedbe dokaza – aktivna legitimacija glede opustitve izvedbe dokaza
Dokaza z izvedencem ni predlagal toženec, pač pa ga je predlagala tožnica, zato se toženec na kršitev ne more uspešno sklicevati.
Sodišče prve stopnje toženi stranki ni pravilno vročilo tožbe, s tem pa ji je sodišče prve stopnje z nezakonitim postopanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – navedba novega najemnika v prejšnji najemni pogodbi
V 109. členu SZ-1 so predpisani nujni kumulativno predvideni pogoji za lastnikovo obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje po smrti njegovega najemnika. Med temi pogoji je tudi ta, da je bil najemnikov zakonec (izvenzakonski partner) ali njegov ožji družinski član naveden v najemni pogodbi.
uporabnik stanovanja – najemnik – neuporaba stanovanja brez presledka več kot tri mesece – uprvičeni razlogi za neuporabo stanovanja
Ugotovitve prvostopnega sodišča, da toženec dejansko biva v stanovanju, pritožba ne more ovreči s trditvijo, da toženec biva v tujini. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja na 2. odstavek 12. točke 103. člena SZ-1, po katerem pogoj neuporabe stanovanja brez presledka več kot 3 mesece ni izpolnjen, če najemnik stanovanja ne uporablja iz upravičenih razlogov (v danem primeru službovanje v tujini).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
Ker je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev glede toženca razveljavilo, postopek glede odločitve o glavni stvari glede toženca pa je (pravnomočno) končan, je sodišče prve stopnje moralo odločiti še o njegovih pravdnih stroških.
šport - zastopanje športnika - agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - ekskluzivno (izključno) zastopanje - zastopnikove obveznosti - obveznosti naročitelja - dispozitivna narava zakonskih določb - pravni posel - provizija - pravica do provizije - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se ekskluzivnost zastopanja, ki je bila dogovorjena za Slovenijo, Anglijo in Francijo, ne nanaša na primere, ko pogodbo sklene igralec sam, saj ima v skladu s tretjim odstavkom 823. člena OZ zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na določenem območju ali z določenimi strankami, pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naročnika s strankami tega območja oziroma z določenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, navedena določba preprečuje, da bi naročitelj brez odmene koristil zastopnikova prizadevanja in glede na navedeno na pravico zastopnika do plačila provizije v primeru ekskluzivnosti pogodbe ne vpliva dejstvo, da je pogodbo sklenil naročitelj oz. igralec sam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057662
OZ člen 179, 352. ZPP 14, 154, 161.
identično dejansko stanje – vezanost na kazensko sodbo – obstoj protipravnega ravnanja – zastaranje – soprispevek oškodovanca – pretep – intenzivnost strahu – zapadlost plačila nepremoženjske škode – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine – odmera stroškov po uspehu
Tožnik je torej začel s spopadom, prvo toženec pa je nanj le reagiral, zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 50%.
odškodnina – premoženjska škoda – zamenjava dela poškodovane stvari - trditvena podlaga
Sodišče prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da se vzpostavi stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Takšno stanje bi se vzpostavilo že z zamenjavo puškine cevi, zato tožnik ne more zahtevati denarnega zneska, ki predstavlja vrednost nove puške.
Od prodajalcev v trgovini ni mogoče terjati, da vsak hip poskrbijo za to, da na tleh ne leži kakšen od izdelkov oz. da takoj odstranijo morebitne padle, razsute ali razlite izdelke, ki so lahko posledica tudi morebitne nerodnosti kupca, ki jim izpade izdelek oz. ki izdelek porinejo na tla. Neskrbnost bi bila lahko sicer izkazana v primerih, ko prodajalci oz. prodajalke kljub temu, da bi opazili na tleh ležeče oz. razsute ali razlite izdelke, ne bi ukrepali ustrezno in tal očistili oz. izdelke postavili nazaj oz. jih odstranili ali pa v primerih, ko bi popolnoma opustili nadzor nad stanjem oz. prehodnostjo nakupovalnih poti v trgovini.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Dolžniku je bila z odločbo odobrena izredna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz 2. točke izreka navedene odločbe izhaja, da bo predujem za začetek stečajnega postopka založen iz proračunskih sredstev sodišča, ko bo izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Iz navedenega izhaja, da je predujem za začetne stroške stečajnega postopka zagotovljen. To pa pomeni da je podan tudi ta pogoj za začetek stečajnega postopka.
SPZ člen 18, 18/1, 48, 54, 55, 57. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26. ZPP člen 285, 337, 337/1.
vlaganja solastnika v solastno nepremičnino – nova stvar – nastanek stvarnopravne pravice na nepremičnini – verzijski zahtevek – povrnitev vrednosti vlaganj - zastaranje
Določba 48. člena SPZ se uporablja tudi pri vlaganjih enega od solastnikov v solastno nepremičnino; vsako vlaganje ob izostanku ustreznega dogovora ima lahko za posledico povečanje vrednosti solastnih deležev sorazmerno v korist vseh solastnikov, graditelju pa ostane le verzijski zahtevek ob omenjenih zakonskih pogojih. Nepremičnina je po novi ureditvi prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (prvi odstavek 18. člena SPZ) in zato ne more pri povečanju vrednosti nepremičnine nastati v pravnem smislu nova stvar. Nepremičnina je glede na določbo 54. člena SPZ vselej glavna stvar ter se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Z uveljavitvijo SPZ pa tudi ne pridejo več v poštev določbe o spojitvi ter izdelavi nove nepremičnine (55. in 57. člen SPZ), ker se nanašajo le na premične stvari.
Tožnik bi moral dokazati, da je bila sklenjena nova pogodba (dogovor), s katero(im) so bili spremenjeni solastninski deleži, določeni v zemljiškoknjižni listini z dne 5.3.1993. Zgolj v tem primeru bi lahko uveljavil višji solastninski delež na podlagi stvarnopravnih učinkov takšnega pravnega posla.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjava o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
kaznovanje odvetnika – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Izdaja sklepa o kaznovanju na podlagi 304. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP ni omejena zgolj na vzdrževanje reda na glavni obravnavi. Do žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku oz. do oviranja dela sodišča lahko pride tudi pred ali po zaključku glavne obravnave in ne le med samo glavno obravnavo, npr. ob prihodu ali odhodu udeležencev iz sodne dvorane, ko se glavna obravnava še ni začela oz. se je že končala, zato lahko sodišče sklep o kaznovanju zaradi žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku izda tudi izven glavne obravnave.
Pritožnica se je na naroku vedla neprimerno s tem, ko je brez dovoljenja sodišča opravljala telefonske klice preko svojega mobilnega telefona med trajanjem glavne obravnave.