dedni dogovor – učinek sodne poravnave – rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave. Zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
Pri roku za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je treba upoštevati okoliščino teka zapuščinskega postopka po sami sklenitvi dednega dogovora.
predlagatelj dokaza – predlaganje dokaza s strani ene stranke – opustitev izvedbe dokaza – izpodbijanje opustitve izvedbe dokaza – aktivna legitimacija glede opustitve izvedbe dokaza
Dokaza z izvedencem ni predlagal toženec, pač pa ga je predlagala tožnica, zato se toženec na kršitev ne more uspešno sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064254
ZPP člen 8. OZ člen 435, 1035.
dokazi in dokazna ocena – prosta presoja dokazov – prodajna pogodba – asignacijska pogodba – izpolnitveni pomočnik
V danem primeru na podlagi vsakega posameznega dokaza sicer res ne bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo je nastopal kot naročnik dobavljenih plošč. Je pa to mogoče ugotoviti na podlagi analize vsakega posameznega dokaza v primerjavi z drugimi (komparacijo) in na podlagi presoje vseh skupaj (sinteza).
imisije – vznemirjanje lastninske pravice – tolerančni prag vznemirjanja
Lastniku gre sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag.
Na tleh ležeča kovinska cev pred stopnico stroja ne predstavlja varnega delovnega okolja, posebej še glede na okoliščine primera, ko je bila tožnikova pozornost usmerjena v izlitje milnice (voda špricala tudi do meter visoko), signalna lučka na stroju pa je zahtevala od tožnika hitro ukrepanje.
Tožnik je vedel, da so delavci, ki so opravljali popravila na stroju, občasno puščali (kovinske) dele v notranjem ali zunanjem delu stroja. Tako tudi kovinska palica, na katero je naletel tožnik pri sestopu s stroja, ne more predstavljati (povsem) nepričakovane ovire za tožnika, ker je bila pred strojem, zato je tožnik z 20 % (so)prispeval k nastanku škode.
pogodba o medsebojnih razmerjih – tožba na ugotovitev veljavnosti pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij – večina za sklenitev pogodbe - etažni lastniki – neprava retroaktivnost
Ko je stopil v veljavo novi zakon, je postala pogodba o urejanjih medsebojnih razmerij (ki ni bila podpisana s strani enega etažnega lastnika) veljavna in s tem ni več negotovosti ali ogrožanja pravnega položaja predlagatelja s strani nasprotnih udeležencev, zato je predlagatelj izgubil pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev veljavnosti pogodbe.
vročanje v hišni predalčnik – onemogočen dostop do poštnega nabiralnika
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo vročitev v skladu s členom 142 ZPP, tako, da je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, vendar je v takem primeru možno dokazovati, da vročanje pisanja toženki ni bilo možno na tak način, ker ji je bil onemogočen dostop do poštnega nabiralnika.
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, mora sodišče neprerekano dejstvo šteti za priznano, ne pa zahtevati od tožeče stranke, da to dejstvo dokaže (2. odstavek 214. člena ZPP).
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - zamudne obresti - leasing
Tožnica, ki je imela tako imenovano pristno valutno terjatev, je smela ob vložitvi tožbe (po tedanjih predpisih) zahtevek postaviti v tuji valuti, lahko pa ga je tudi pretvorila v domačo valuto. Tožnica se je odločila za pretvorbo v domačo valuto (tedaj SIT), vendar pa s tem ni mogla spremeniti tega, katero materialno pravo je treba uporabiti ob odločanju o tožbenem zahtevku.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Pritožnik utemeljuje svoj interes za to, da bi se mu v pravdi pridružila S., ne pa interesa S., ki je relevanten za udeležbo intervenienta v pravdi. Intervencija je dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes, in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj.
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstvo o svojem pravnem interesu in sam se tudi odloči, ali se bo pridružil stranki v tuji pravdi. Kadar pa stranka sama želi, da se ji v pravdi pridruži stranski intervenient, lahko zgolj predlaga, da se tega o pravdi obvesti. Takšnega predloga pa pritožnik ni podal.
odškodnina – premoženjska škoda – zamenjava dela poškodovane stvari - trditvena podlaga
Sodišče prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da se vzpostavi stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Takšno stanje bi se vzpostavilo že z zamenjavo puškine cevi, zato tožnik ne more zahtevati denarnega zneska, ki predstavlja vrednost nove puške.
ZOR člen 219. OZ člen 198. ZZZDR člen 109, 110, 111, 112.
uporaba dohodkov iz otrokovega premoženja - uporaba tuje stvari v svojo korist – dohodki iz premoženja otroka
110. člen ZZZDR v zvezi z uporabo dohodkov iz otrokovega premoženja staršem ne daje pravne podlage zgolj za zadovoljevanje t.i. nujnih potreb, temveč za zagotovitev vsega tistega, kar otrok potrebuje za skladen telesni in duševen razvoj, pa mu starši tega sicer ne bi mogli zagotoviti ali pa tega vsaj ne bi mogli storiti v zadovoljivi meri.
uporabnik stanovanja – najemnik – neuporaba stanovanja brez presledka več kot tri mesece – uprvičeni razlogi za neuporabo stanovanja
Ugotovitve prvostopnega sodišča, da toženec dejansko biva v stanovanju, pritožba ne more ovreči s trditvijo, da toženec biva v tujini. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja na 2. odstavek 12. točke 103. člena SZ-1, po katerem pogoj neuporabe stanovanja brez presledka več kot 3 mesece ni izpolnjen, če najemnik stanovanja ne uporablja iz upravičenih razlogov (v danem primeru službovanje v tujini).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjava o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057662
OZ člen 179, 352. ZPP 14, 154, 161.
identično dejansko stanje – vezanost na kazensko sodbo – obstoj protipravnega ravnanja – zastaranje – soprispevek oškodovanca – pretep – intenzivnost strahu – zapadlost plačila nepremoženjske škode – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine – odmera stroškov po uspehu
Tožnik je torej začel s spopadom, prvo toženec pa je nanj le reagiral, zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 50%.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – navedba novega najemnika v prejšnji najemni pogodbi
V 109. členu SZ-1 so predpisani nujni kumulativno predvideni pogoji za lastnikovo obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje po smrti njegovega najemnika. Med temi pogoji je tudi ta, da je bil najemnikov zakonec (izvenzakonski partner) ali njegov ožji družinski član naveden v najemni pogodbi.
OZ člen 10, 171, 190, 198, 346, 361, 364, 365. SPZ člen 68. ZPP člen 285.
zastaranje terjatve – neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo drugega - uporaba tuje stvari v svojo korist - pretrganje zastaranja – konkludentna pripoznava dolga - zahtevek za povračilo stroškov – zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestitev koristi – razlog za neuporabo solastne nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost – izselitev – pravdni standard „sile“ - zamenjava ključavnice – volenti non fit iniuria
Za podanost konkludentnega priznanja je treba z zadostno stopnjo prepričanja kumulativno ugotoviti tako voljo priznanja odločilnega dejstva, kot tudi voljo priznanja njegovih pravnih posledic.
Pretrganje zastaranja je mogoče zgolj v primeru, ko zastaranje terjatve še ni nastopilo. Ko se je zastaralni rok že iztekel in je torej terjatev že zastarala, je že po logiki stvari mogoča zgolj še odpoved zastaranju, za kar pa mora dolžnik v skladu s 361. členom OZ podati pisno pripoznavo dolga.
Solastnina daje na stvari vsakemu solastniku ustrezna lastninskopravna upravičenja posesti, uporabe in razpolaganja s stvarjo, zaradi česar je utemeljenost takšnega zahtevka prvenstveno odvisna od vprašanja, ali je bila tožeči stranki takšna uporaba s strani tožene stranke kot solastnika onemogočena. Prvenstvena obveznost vsakega lastnika je, da svojo stvar uporablja le v mejah, ki jih določa zakon in da se vzdržuje kršitve lastninske pravice drugega, kar seveda velja tudi v razmerju do solastnika.
Ravnanje tožene stranke je takšno, da toženi stranki po določenem času ni več omogočalo normalne uporabe solastne stvari, saj bi takšna uporaba predpostavljala nadaljnje izpostavljanje psihičnemu nasilju tožene stranke. Navedene hude in dalj časa trajajoče življenjske razmere, ki jih je ustvarjala zgolj (oziroma v odločilni meri) ena stranka, pa je materialnopravno mogoče subsumirati pod pojem „sile“ na enak način, kot je to mogoče storiti za fizični napad.
S tem, ko je tožeča stranka na meničnem blanketu kot datum zapadlosti zapisala 02. 04. 2007, je menica postala datirana menica in ne menica vpoglednica, kot to trdi pritožnik.