Glede na neizpodbitno ugotovljena dejstva o starših A.A., ki so bili uvrščeni na dva seznama, ki izkazujejo pripadnost nemški narodnosti, je zato po oceni sodišča, ob odsotnosti prepričljivega dokaza, da se A.A. z razliko od svojih staršev, ni štel za Nemca, upravni organ pravilno ocenil, da je bila imenovana oseba nemške narodnosti. (Pri)tožbeni argument, da je bil A.A. izrečen "delni preklic" in da je bil zato opravilno nesposoben, ni zadosten. Kajti narodnost, kot je sodišče navedlo zgoraj, se ne dokazuje samo s pravnimi posli, ki bi imeli pravno veljavo, ampak z vsakršnimi dejanji imenovane osebe v tistem času, ki lahko izkazujejo narodnostno pripadnost. Iz ustavljene upravno-sodne prakse namreč izhaja, da zgolj izjava o lojalnosti ni dovolj. Poprava krivic zaradi nezakonito odvzetega premoženja po drugi svetovni vojni ni področje, ki ga pokriva primarno pravo Evropske unije, kar pomeni, da pogoji za vračanje po vojni odvzetega premoženja tudi ne spadajo v področje uporabe sekundarnega prava, ki ga omenja tožnica v tožbi (Direktiva Sveta št. 2000/43/ES, člen 3 in Direktiva Sveta št. 2000/78/ES).
Ker se je državljanka bivše Kraljevine Jugoslavije v času med 6. 4. 1941 in 28. 8. 1945 poročila s tujim državljanom in ker ni dokazila, da bi si pridržala jugoslovansko državljanstvo, so izpolnjeni pogoji za to, da ji je skladno s 3. odstavkom 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ s sklenitvijo zakonske zveze jugoslovansko državljanstvo prenehalo. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da izjave o pridržanju državljanstva ni v uradnih evidencah, predložila pa je tudi ni tožnica, ni dokazano, da bi bila taka izjava podana. V konkretnem primeru tudi ne more biti pravno relevantna sodba vojaškega sodišča, s katero je bilo državljanstvo odvzeto, saj vojaško sodišče ni bilo organ, ki bi bil pristojen za ugotovitev državljanstva. Državljanstvo lahko ugotavlja le organ, ki je za to pristojen. Posameznik izgubi državljanstvo na podlagi okoliščin, zaradi katerih je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, državljanstvo prenehalo.
Ob ugotovitvi, da gre v zadevi za isto upravno stvar (ugotovitev državljanstva), je tožena stranka pravilno uporabila določila prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP (da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek).
državljanstvo ob podržavljenju in po 9. 5. 1945 - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva, kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije, je vsebovano v 1. odstavku 9. člena ZDen, ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičene, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati.
otrok - domovinska pristojnost očeta - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje
Na podlagi predpisov, ki so urejali inštitut domovinstva in državljanstva, od uveljavitve avstrijskega državnega zakona, ki se je uporabljal na ozemlju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije do uveljavitve Zakona o državljanstvu SHS in Zakona o občinah, so zakonski otroci v domovinstvu in državljanstvu sledili očetu.
suverenost držav - denacionalizacija - državljanstvo - ugotovitvena odločba o državljanstvu upravičenca
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je za predmetno odločitev bistveno dejstvo glede domovinstva in državljanstva očeta A.A., ker je po zakonodaji, ki jo je tožena stranka navedla v obrazložitvi odločbe, A.A. kot otrok sledila njemu v državljanstvu. Zaradi načela suverenosti državnih ureditev na področju podeljevanja državljanstev ravnanje avstrijskih državnih oblasti ne more onemogočati, da se A.A. po predpisih, ki so na območju Slovenije veljali do uveljavitve ZDRS, ni štela za državljanko LR Slovenije in za jugoslovansko državljanko.
ZUP člen 140, 140/2, 140, 140/2. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
odprava napake v državljanski knjigi - ugotavljanje dejstev - podatki uradne evidence - ugotovitev državljanstva
Upravni organ je na podlagi uradnih evidenc ugotovil, da se je tožnica 5. 3. 1953 izselila v A. Ker tožnica zatrjuje, da dejstva, ki jih je dobil organ na podlagi takratnih uradnih evidenc ne držijo, je dokazno breme obrnjeno, je torej sama tista, ki mora storiti vse, da bi svojo trditev tudi dokazala.
pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - sprejem v državljanstvo
Če je v postopku ugotovljeno, da stranka od 23. 12. 1990 dalje v RS neprekinjeno ne živi, je pravilna odločitev, da ne izpolnjuje pogoja za podelitev državljanstva na podlagi 19. člena ZDRS-Č.
vročilnica - dvom v pravilnost vročitve - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - rok za obnovo postopka
Če stranka dvomi v pravilnost vročitve, mora to okoliščino raziskati. Vročilnica je nedvomno dokaz o opravljeni vročitvi le, če je v vsem napravljena v skladu z določbami ZUP.
ZUP (1986) člen 61, 61/2, 230, 230, 61/2, 61. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
pooblastilo - smrt stranke - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - zavrženje pritožbe
Pooblastilo ne preneha, če stranke umre, izgubi procesno sposobnost ali če se zamenja njen zakonski zastopnik; pravni naslednik stranke oziroma nov zakonski zastopnik pa lahko prejšnje pooblastilo prekliče. Ker tožnik ni izkazal, da bi bilo pooblastilo preklicano, je bila vročitev sklepa z vročitvijo tožnikovi ženi kot pooblaščenki pravilna.
dokazovanje nelojalnosti - ugotovitev državljanstva - otroci - domneva nelojalnosti
Tudi oseba, ki je bila v času vojne mladoletna in je po predpisih bivše Kraljevine Jugoslavije v državljanstvu sledila svojim staršem, mora imeti možnost izpodbiti domnevno nelojalnosti oziroma individualno dokazovati svojo lojalnost.
ZDRS člen 10, 10/1, 10, 10/1. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
pogoji za sprejem v državljanstvo - trajen vir preživljanja - notarsko overjena izjava staršev - sprejem v državljanstvo
Trajen vir preživljanja pomeni, da mora imeti prosilec lastna sredstva, s katerimi se preživlja ali drug trajen vir preživljanja, ki mu omogoča materialno in socialno varnost. Zato notarsko overjena izjava staršev prosilca, da so mu pripravljeni finančno pomagati, ne pomeni, da mu je s tem zagotovljen trajen vir preživljanja, saj taka izjava ni prisilno izterljiva, lahko se tudi prekliče.
izpolnjevanje pogojev - odpust iz dosedanjega državljanstva - spregled pogoja odpusta - sprejem v državljanstvo
Če gre za sprejem v državljanstvo na podlagi 10. člena v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS, mora oseba med drugim izpolnjevati pogoj, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije pa lahko poda soglasje o tem, ali se prosilca lahko sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogoja iz 2. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS.
ZMK člen 1, 1. ZUP člen 260/1-4, 171, 260, 260/1, 260/1-4, 171, 260, 260/1.
predhodno vprašanje - ugotavljanje datuma smrti - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - obnovitveni razlog
Zakon o matičnih knjigah določa, da imajo matične knjige, izpiski iz matičnih knjig in potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnih knjig, dokazno moč javnih listin (1. člen). Zanje velja domneva, da je tisto, kar se v matični knjigi potrjuje ali določa, resnično. Čeprav je tožnik razpolagal s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča, ki je pogrešanega razglasil za mrtvega, bi tožnik z uspehom uveljavljal obnovitveni razlog iz člena 260/1-4 ZUP le, če bi iz vpisa v matični knjigi izhajalo, da je ugotovljen drugačen datum smrti, kot ga je ugotovil organ prve stopnje.
ZDRS člen 13, 28, 13, 28. URS člen 154/2, 22, 125, 154/1, 154/2, 22, 125, 154/1. ZS člen 3, 3/1, 11, 3, 3/1, 11.
načelo zakonitosti - objava predpisov
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS, ki bi bila oprta na predpisana merila v smislu 28. člena ZDrž. Tudi v registru pravnih predpisov Republike Slovenije ni akta Vlade RS, ki bi določal merila iz 28. člena ZDrž za odločanje o državljanstvu po 13. členu ZDrž. Ob tem sodišče pripominja, če je Vlada sprejema merila iz 28. člena ZDrž, morajo biti ta merila sprejeta v obliki predpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS, kajti predpis mora biti objavljen, preden začne veljati (1. odstavek 154. člena Ustave), pri čemer mora biti državni predpis objavljen v državnem uradnem listu (2. odstavek 154. člena Ustave).
Tožena stranka bi morala izhajati iz splošnega pravnega načela legitimnih pričakovanj stranke, kot sestavnega dela načela varstva pravic občanov in pomoči neuki stranki; tožnik je namreč na podlagi navedenih neprerekanih dejstev lahko utemeljeno pričakoval, da je njegova vloga sprejeta v obravnavo. Državni podsekretar je bil torej bodisi dolžan sprejeti vlogo oziroma je bil dolžan vzeti ustno sporočilo na zapisnik (1. odstavek 66. člena ZUP/86), ali pa bi moral - če ni bil pristojen za sprejem vloge - ravnati po določilu 4. odstavka 66. člena ZUP/86.
Na drugačno odločitev ne more vplivati ugovor tožnikov, da je sklicevanje upravnih organov na domnevo nelojalnosti v nasprotju z načeli pravne države in da neizkazanost jugoslovanskega državljanstva posledično pomeni nemožnost vračila nacionaliziranega premoženja, kar naj bi bilo v nasprotju z določbo 12. člena PES, ki bi jo bilo treba po 1. 5. 2005 uporabiti pri odločanju. V 12. členu PES je res prepovedano vsakršno razlikovanje oseb glede na državljanstvo. Je pa tudi res, da se ta pogodba nanaša na državljanstvo sedanjih državljanov in na sedanja pravna razmerja. Ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva za potrebe denacionalizacije pa se nanaša na stanje ob podržavljenju (obdobje od leta 1945 do 1963), praviloma se tudi nanaša na mrtve osebe, in na pogoje za pridobitev jugoslovanskega državljanstva po ZDrž, in to le za potrebe denacionalizacije kot posebnega ukrepa v Sloveniji, urejenega po ZDen, pri katerem ne gre za promet premoženja v smislu določb PES.
Glede na to, da je tožnik v Italiji prebival tudi na dan uveljavitve Osimskega sporazuma, v tožbi neutemeljeno zatrjuje, da mu državljanstvo SFRJ ni moglo prenehati z uveljavitvijo tega sporazuma (ex lege).
V tem postopku je treba ugotoviti, ali se tožnica iz razlogov, na katere ni imela vpliva, ni mogla vrniti v Slovenijo, potem ko je leta 1993 odšla v BIH.
ugotovitev državljanstva - ugotavljanje domovinstva in predvojnega državljanstva
Pri razreševanju v tej zadevi spornega pravnega vprašanja, ali je pokojni AA imel predvojno jugoslovansko državljanstvo ali ne, ki je spričo navedenih okoliščin mogoče samo s posrednimi dokazi, je po mnenju sodišča sporno predvsem to, da tožena stranka na podlagi predloženih posrednih dokazov presoja zakonitost zatrjevanih listin, s katerimi naj bi bilo državljanstvo izkazano. Zakonitost takšnih listin je po mnenju sodišča mogoče oziroma pravno dopustno presojati samo v za to določenih postopkih oziroma na podlagi za to določenih pravnih sredstev, kar še posebej velja za listine, ki predstavljajo pravne akte, na primer potni list. Kolikor gre za listine s takšno pravno vsebino, sodišče meni, da je možnost presoje njihove zakonitosti v postopku ugotavljanja državljanstva izključena, saj gre za listine, izdane po predvojnem pravu, v veljavni zakonodaji pa za presojo zakonitosti tako starih listin obstaja samo še pravno sredstvo ničnosti odločbe, kajti samo uporaba tega sredstva ni vezana na rok. Tožeča stranka je v dokaznem postopku predložila dokazila, s katerimi je dokazovala, da naj bi njen pravni prednik imel domovnico oziroma domovinsko pravico in državljanstvo. Tožena stranka bi morala v postopku odločanja sprejeti dokazno oceno listin, s katerimi je tožeča stranka dokazovala obstoj domovnice in državljanstva.