41.

UPRS Sodba II U 400/2019-8

12.8.2021

UP00049995

URS člen 22. ZUP člen 8, 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.

ugotovitev državljanstva - denacionalizacija - predhodno vprašanje - domovinska pravica - poroka s tujim državljanom - izjava - jugoslovansko državljanstvo

Iz navedb izhaja, da tožena stranka dejansko ne dopušča drugega dokaza, temveč samo zabeležbo ustne izjave v uradnem dokumentu iz obdobja do dne 5. 7. 1947. S tem je tožena stranka v naprej odločila, da ne glede na to, kaj bi zaslišana stranka oz. priča izpovedala, ne bi moglo vplivati na njeno odločitev, kar pa je v nasprotju z načelom proste presoje dokazov. Stranka mora imeti dejansko možnost dokazovanja pomembnih dejstev z vsemi dokaznimi sredstvi, drugače je pravica zgolj navidezna.

43.

UPRS Sodba I U 1816/2018-26

26.6.2021

UP00053256

ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3. URS člen 22. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.

sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka

Pred izdajo končne zavrnilne odločitve je treba posamezniku vedno predočiti vse relevantne okoliščine in dejstva, na katerih bo v konkretnem primeru temeljila odločba, ker je to ena od temeljnih ustavnih pravic, določenih v 22. členu Ustave.

45.

UPRS Sodba III U 20/2020-14

11.2.2021

UP00044514

ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3, 3/1.

državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje - tožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - neobrazložena odločba

Med prejemke, ki se upoštevajo po določbah 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, spadajo tudi prejemki iz pogodbe o zaposlitvi ter prejemki samozaposlenih, ki kot svoj edini ali glavni vir opravljajo samostojno dejavnost v RS. Kot izhaja iz določb 3. člena Uredbe, je pri tem za presojo izpolnjevanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS v primeru prejemkov iz prvega odstavka 3. člena Uredbe bistveno obdobje dveh let pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo, le v primeru prejemkov iz petega odstavka 3. člena Uredbe je relevantno obdobje šestih mesecev pred vložitvijo prošnje.

47.

UPRS Sklep in sodba III U 118/2019-17

3.11.2020

UP00042323

ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZDRS člen 14, 14/2. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2.

državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - dejansko bivanje v RS - upravičena odsotnost - zakoniti zastopnik - pravni interes za tožbo

Ob upoštevanju vseh okoliščin urejanja bivanja tožnika in njegove družine oziroma nastanitve v Sloveniji ter vzpostavitve vseh povezav, tako poklicnih, sorodstvenih, kot tudi izobraževalnih, sodišče odsotnost tožnika od 25. 7. 2017 do 31. 8. 2017 razume zgolj kot obisk v tujini, ne pa kot odsotnost, ki bi pomenila, da je trajne povezave z Republiko Slovenijo vzpostavil šele po vrnitvi s počitnic. Tesna vez tožnika in njegove družine z Republiko Slovenijo se je vzpostavila takoj s prihodom v Slovenijo, kar po presoji sodišča izkazuje predvsem to, da si je že pred priselitvijo družina uredila vse pogoje za bivanje, da se je tožnik že v juniju 2017 s pomočjo sorodnice vpisal v šolo in da je njegov oče v juliju 2017 sklenil pogodbo o zaposlitvi. Takoj je bila tudi urejena prijava njihovega bivališča ter prijava družine v zdravstveno zavarovanje. Vse to po mnenju sodišča kaže, da je tožnikova družina s trenutkom prihoda pričela dejansko bivati na območju Republike Slovenije, odhod v drugo državo pa je bil le obisk in ne prekinitev tega bivanja.

49.

UPRS Sodba II U 212/2018-13

2.7.2020

UP00036167

ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-3, 10/8.

državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS

Iz podatkov ZPIZ o tožnikovem zavarovanju izhaja, da je bil v obdobju zadnjih petih let pred izdajo izpodbijane odločbe kot detaširani delavec odsoten iz Republike Slovenije več kot štiri leta, kar pa pomeni, da ne izpolnjuje pogoja fizične prisotnosti na ozemlju RS, tj. pogoja, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo RS oziroma naturalizacijo.

51.

UPRS Sodba III U 256/2018-10

21.5.2020

UP00035874

ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.

sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje

Za pridobitev državljanstva mora prosilec kumulativno izpolnjevati prav vse predpisane pogoje, ki jih je zakonodajalec taksativno določil za vsakega izmed navedenih načinov pridobitve državljanstva RS. Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, mora tožnik, da izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, izpolniti pogoj, da ima zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih je dolžan preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost, pri čemer 3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije sredstev ne našteva taksativno, temveč primeroma. Primerljivost prejemkov posameznega prosilca s prejemki, naštetimi v Uredbi, je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti na podlagi njihove zakonitosti, pravne določnosti oziroma predvidljivosti, periodične kontinuiranosti, stabilnosti, zanesljivosti in stalnosti ter skupne višine ob tedenski, mesečni in, kakor velja za tožnika, dvoletni ravni.

53.

UPRS Sodba III U 77/2018-14

5.5.2020

UP00040883

ZDRS člen 13, 13/1. ZUS-1 člen 52.

državljanstvo RS - pridobitev z izredno naturalizacijo - tožbena novota

Tožnik je imel že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe polno možnost ugovarjati vsebini mnenj, na katera je oprta ugotovitev iz sklepa Vlade, da ne obstaja interes RS za njegov sprejem v državljanstvo RS, na tem pa temelji tudi izpodbijana odločba, vendar te možnosti ni izkoristil. Zato ne more uspeti z ugovori, ki jih v tej zvezi podaja šele v tožbi.

55.

UPRS Sodba I U 1734/2018-9

19.2.2020

UP00040072

ZUP člen 279, 279/1, 279/1-6.

državljanstvo - ničnost odločbe - razlogi za ničnost - materialni predpis

V postopku o predlogu za izrek ničnosti se ni presojalo, ali je pravni prednik tožnice državljan Republike Slovenije, ampak zgolj to, ali je podan ničnostni razlog pri predhodni ugotovitvi upravnega organa, da ni vpisan v evidenco državljanstva. Prav tako navedba tožnice, da je pravni prednik tožeče stranke po logiki upravnega organa oseba brez državljanstva, kar je v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravic OZN, ni povezano z ugotavljanjem ničnosti odločbe, s katero je bilo zgolj ugotovljeno, da ni vpisan v evidenco državljanstev.

57.

UPRS Sodba IV U 183/2017-12

16.10.2019

UP00042658

ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4, 10/8. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (1994) člen 2, 2/1, 2/1-4.

pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - delo v tujini - razlaga podzakonskega predpisa - detaširani delavec

Določila prvega odstavka 2. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, ob upoštevanju določila osmega odstavka 10. člena ZDRS, ne predpisujejo zgolj omejenega števila taksativno določenih primerov izjem za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, kljub morebitni daljši odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije prosilca v primeru zaposlitve v tujini, daljši od 4 let, ampak določa Uredba izjeme v prvem odstavku 2. člena le primeroma tako, da je treba v skladu z normativno vsebino osmega odstavka 10. člena ZDRS individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali se šteje, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer, če je fizično prisotna na njenem ozemlju in je tu središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave.

Nepravilna in restriktivna razlaga določila četrte alineje prvega odstavka 2. člena Uredbe pomeni nedopustno določanje (zmanjševanje) pravic in obveznosti ne zgolj državljanov, pač pa tudi drugih oseb s strani organov izvršilne oblasti s podazakonskimi akti.

59.

UPRS Sodba I U 556/2017-21

22.8.2018

UP00018760

ZDRS člen 13. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2010) člen 16.

sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - interes RS za sprejem prosilca v državljanstvo

Presoja dejanskih okoliščin v obravnavanem primeru ni bila opravljena. V svojih mnenjih se resorno ministrstvo tudi ni opredelilo do s strani tožnice predložene številne listinske dokumentacije o njenem izjemnem prispevku k ohranjanju in izboljšanju zdravja bolnikov, ki jih obravnava in o tem, da njeno delovanje pomeni dodatno možnost bolnikom v Sloveniji, ki bi sicer iskali to storitev v tujini, na kar tožnica v tožbi tudi utemeljeno opozarja. V mnenjih ni ničesar o tem, ali bi tožnica kot strokovnjak v zdravstvu (zdravilstvu) lahko prispevala k višji ravni svoje stroke v državi ter o tem, ali bi kot strokovnjak prispevala oziroma omogočila uvajanje novih strokovnih in tehnološko zahtevnih načinov zdravljenja (z zdravilstvom), kar je bistveno za ugotavljanje pogoja za naturalizacijo s področja zdravstva. Bistvene okoliščine za odločitev v zadevi torej niso bile razčiščene.