Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije v delu, ki številčno določa več kot 60 dnevno krajšo odsotnost v enem letu za prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, oži pravico iz 3. točke prvega odstavka in osmega odstavka 10. člena ZDRS tujcem, ki delo opravljajo neposredno v sosednjih državah, pa se vsakodnevno zaradi oddaljenosti ne morejo vračati v Republiko Slovenijo. Zato v tem primeru pri odločanju Uredbe ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis), saj morajo biti v skladu tretjim stavkom 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakoni.
Tožeča stranka ima sicer v RS središče njenih interesov, vendar to za sprejem v državljanstvo ne zadostuje, glede na to, da ni bila ugotovljena njena fizična prisotnost v obdobju, ki ga zahteva zakon, za njeno odsotnost pa tudi niso podane izjeme, navedene v Uredbi o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, čemur v tožbi niti ne ugovarja.