državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - nemška narodnost - zakonska domneva o nelojalnosti - dokazovanje nelojalnosti - članstvo v Kulturbundu - dokazno breme - dokazna ocena - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo
Po ustaljenem stališču sodne prakse tako Upravnega sodišča RS kot tudi Vrhovnega sodišča RS se domneva nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž izpodbije le, če se dokaže kontinuirano aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda, ali če obstajajo kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo to domnevo. Pri tem je dokazno breme na strani tistega, ki dokazuje obstoj lojalnosti. Kot je pojasnil že upravni organ, bi torej morale tožeče stranke predložiti oziroma predlagati dokaze, s katerimi bi bilo izkazano, da je njihova pravna prednica kontinuirano delovala v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ oziroma da je bila aktivna v boju na strani protifašistične koalicije. Zgolj opustitev ravnanj, ki bi bila uperjena zoper slovenski narod ali narodnoosvobodilno gibanje, ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
Mladoletni otrok sledi statusu zakonskega očeta, ob polnoletnosti pa ima možnost, da si uredi svoj status-državljanstvo sama. Sodišče poudarja, da je posameznik moral s svojimi aktivnimi ravnanji urediti svoj status, ko je za to imel možnost, saj avtomatsko na podlagi kakšnega takrat veljavnega predpisa državljanstvo ni bilo podeljeno, volja posameznika je morala biti izrecno in jasno izražena. Tudi če je nepremičnina, v nekem obdobju pripadala ozemlju Jugoslavije in so bili vpeti v družbeno življenje in kulturo Jugoslavije so si status uredili drugače.
državljanstvo - socialna varnost - lastna sredstva - prihranki
Po presoji sodišča je toženka, ko je pri izračunu dohodka na družino v obdobju zadnjih šest mesecev upoštevala zgolj dohodke tožničinega zakonca ter otroški dodatek in dodatek za veliko družino, zmotno uporabila materialno pravo in v tem oziru tudi nepopolno oziroma zmotno ugotovila dejansko stanje.
Namen pogoja zadostnih sredstev za preživljanje je predviden s ciljem neobremenitve javnih služb. Iz tega razloga je pomemben ne le prosilčev dohodkovni, ampak tudi njegov premoženjski položaj v širšem smislu. Premoženje osebe se namreč upošteva pri odločanju o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih izplačil.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. ZUP člen 9, 146, 146/1, 146/2, 214, 214/1.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo upravnega organa - pogoj dejanskega življenja v RS - dokazna ocena - središče življenjskih interesov - središče osebnih in ekonomskih interesov - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke v postopku - posebni ugotovitveni postopek - obrazložitev akta
Po stališču sodišča je prisotnost družine prosilca v RS zgolj eden izmed možnih (sicer pomembnih) pogojev izkazovanja dejanskega življenja prosilca v RS, ki pa vsekakor ni edini, zaradi česar je pogoj dejanskega bivanja mogoče dokazovati tudi z drugimi dokazi.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je ugotovila, da je bilo tožnikovo dejansko življenje v Sloveniji v letih 2010 in 2011 prekinjeno (odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, ki je glede na določbo 2. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo ni mogoče spregledati), zato bi morala, ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča iz sklepa X Ips 22/2024 z dne 5. 6. 2024, preverjati izpolnjevanje pogoja dejanskega življenja tožnika v Sloveniji v daljšem obdobju in ne šele od 12. 9. 2008 dalje. Navedene prekinitve namreč podaljšujejo obdobje, v katerem lahko prosilec izpolni zakonski pogoj desetletnega dejanskega življenja v Sloveniji, zato bi morala upoštevati obdobje, ko je bil tožnik v Sloveniji oziroma je imel tu prijavljeno prvo začasno prebivališče (to je od 11. 9. 2007) in dokazno oceniti izvedene dokaze, ki se nanašajo na to obdobje.
sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji - zakoniti zastopnik
Besedilo določil drugega in šestega odstavka 14. člena ZDRS je takšno, da v tem specifičnem primeru pridobitve slovenskega državljanstva za mladoletnika ne dopušča neke diskrecije ali širokega polja proste presoje upravnemu organu. Samo pogoja iz tretje in četrte zgoraj navedene alineje sta v treh elementih nekoliko manj določna, in sicer da otrok in starš živita "skupaj", da živita (skupaj) "neprekinjeno" v RS ter da (skupaj) živita v RS "vsaj" eno leto. Vse ostalo ne pušča nobenega polja proste presoje za pristojni organ. Določba drugega odstavka 14. člena ZDRS je jasna, da se obdobje neprekinjenega življenja šteje vsaj eno leto "pred vložitvijo prošnje", ne pa kakšno drugo obdobje, kot je obdobje po vložitvi prošnje in do odločitve prvostopenjskega ali drugostopenjskega organa.
Tožena stranka pa je mimo besedila drugega odstavka 14. člena ZDRS in člena 3(1) Konvencije ZN o otrokovih pravicah za neprekinjenost življenja v RS upoštevala obdobje po vložitvi prošnje do odločitve pristojnega organa, kar je nezakonito.
sprejem v državljanstvo - zakoniti zastopnik - neprekinjeno bivanje v RS
Besedilo določil drugega in šestega odstavka 14. člena ZDRS je takšno, da v tem specifičnem primeru pridobitve slovenskega državljanstva za mladoletnika ne dopušča neke diskrecije ali širokega polja proste presoje upravnemu organu. Samo pogoja iz tretje in četrte zgoraj navedene alineje sta v treh elementih nekoliko manj določna, in sicer da otrok in starš živita "skupaj", da živita (skupaj) "neprekinjeno" v RS ter da (skupaj) živita v RS "vsaj" eno leto. Vse ostalo ne pušča nobenega polja proste presoje za pristojni organ. Določba drugega odstavka 14. člena ZDRS je jasna, da se obdobje neprekinjenega življenja šteje vsaj eno leto "pred vložitvijo prošnje", ne pa kakšno drugo obdobje, kot je obdobje po vložitvi prošnje in do odločitve prvostopenjskega ali drugostopenjskega organa.
Tožena stranka pa je mimo besedila drugega odstavka 14. člena ZDRS in člena 3(1) Konvencije ZN o otrokovih pravicah za neprekinjenost življenja v RS upoštevala obdobje po vložitvi prošnje do odločitve pristojnega organa, kar je nezakonito.
sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - zakoniti zastopnik - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi opisala potek upravnega postopka in navedla v njem pridobljene in izvedene dokaze, ki pa jih ni dokazno ocenila. Povzela je izjavi tožnikovega zakonitega zastopnika z dne 12. 2. 2020 in 14. 10. 2019, izjavo priče (sosede) z dne 26. 6. 2020 in potrdilo vrtca B., a se do njihove vsebine ni opredelila. Na tej podlagi je presodila, da ni izpolnjen pogoj neprekinjenega življenja tožnika v RS pri roditelju, vsaj eno leto pred vložitvijo vloge (kot tudi v času postopka in odločanja), pri tem pa ni pojasnila razlogov za svojo odločitev, niti ni vestno in skrbno presodila vsakega dokaz posebej in vseh dokazov skupaj.
sprejem v državljanstvo RS - pogoji za sprejem v državljanstvo - pogoj dejanskega življenja v RS - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - prosti preudarek
Ocene, da tožnik za sporno petletno obdobje ni izkazal neprekinjenega dejanskega življenja osebe v RS, ni mogoče izvesti le iz dejstva, da (tožnik) ni določno opredelil žigov v svojih potnih listih in bančnih transakcij. Tožena stranka bi v svojo presojo morala vključiti tudi predložene listine ((1) potrdilo delodajalca, da tožnik v letih 2015 do marca 2021 ni koristil izrednega neplačanega dopusta, ampak le redni dopust, in sicer 27 dni leta 2015, 27 dni leta 2016, 28 dni v letih od 2017 do 2020 in 9 dni do marca 2021, ki ga je tožena stranka sicer povzela v izpodbijani odločbi, vendar ga ni dokazno ocenila, (2) pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 10. 4. 2012, iz katere je razvidno, da tožnik opravlja delo 40 ur tedensko v okviru pet ali šest dnevnega delovnega tedna in da ima pravico do letnega dopusta, (3) da je tožnik sin A. v letu 2014 v RS zaključil osnovno šolo in v šolskem letu 2017/2018 obiskoval 2. letnik programa "Administrator", njegova hči pa v šolskem letu 2017/2018 1. letnik izobraževalnega programa "Srednje poklicno izobraževanje - trgovec", (4) da je tožnikova žena v RS obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana na podlagi sklenjenega delovnega razmerja od 2. 7. 2014 dalje), ki utegnejo biti v prid sicer neprerekanim tožbenim navedbam, da tožnikova družina živi v RS, zato tožnik nima potrebe po pogostem zapuščanju njenega območja.
pridobitev državljanstva - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Kot izpostavi Vrhovno sodišče RS je bistveno, da se ugotovi ali ima prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje v času odločanja o prošnji in morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo prognozo, da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost. Po stališču Vrhovnega sodišča RS je treba kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.).
sprejem v državljanstvo - enoletno neprekinjeno bivanje v rs
Sodišče uvodoma pojasnjuje, da mora upravni organ pri ugotavljanju dejanskega stanja uporabiti načelo proste presoje dokazov, ki pomeni, da pri presoji, ali je podano oziroma resnično neko dejstvo, ni omejen in vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila ali pogoje, ob katerih bi moral šteti neko dejstvo za dokazano. Skladno z navedenim je tožena stranka neutemeljeno presodila, da je v obravnavanem primeru, pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja neprekinjenega življenja tožnika v RS (pri roditelju vsaj eno leto pred vložitvijo vloge), treba upoštevati le podatke o odsotnosti, ki izhajajo iz fotokopije njegovega potnega lista. Po oceni sodišča bi tožena stranka morala v svojo presojo v skladu z dopustno razlago nedoločenega pravnega pojma pogoja neprekinjenega življenja v RS (17. točka obrazložitve te sodbe) vključiti tudi tožnikovo izjavo in navezujočo predloženo listino (izpisek TRR) ter za ugotovitev resničnega dejanskega stanja, skladno z 8. členom ZUP, po potrebi izvesti še dodatne dokaze.
sprejem v državljanstvo RS - pogoji za sprejem v državljanstvo - pogoj dejanskega življenja v RS - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Tožena stranka je pri oceni, da tožnik zaradi nedoločne opredelitve žigov v svojih potnih listih ni dokazal petletnega neprekinjenega dejanskega življenja, izhajala iz prestrogih zahtev. Že sama je namreč v izpodbijani odločbi upoštevala, da se pri vsakem prehodu meje ne dobi žiga, poleg tega ni prerekala niti s tem povezanih tožbenih navedb, da so za tožnikovo nesposobnost razložiti žige odgovorni uslužbenci mejnih organov. Ni videti, da bi tožnik lahko v zvezi s pojasnilom žigov storil še kaj več, kot je storil, torej da je dne 14. 12. 2020 pisno izjavil, da njegova odsotnost ne presega 40 dni na leto, da je v BiH odhajal enkrat, zelo redko dvakrat mesečno ali enkrat na dva meseca za vikend, da je tam koristil letni dopust v trajanju enega do dveh tednov, da je bil tam za dan ali dva na dan spomina na mrtve in pogosto za prvomajske praznike, novoletne praznike pa je večinoma preživel v RS. Navedeno je razvidno tudi iz tožnikove izpovedbe na glavni obravnavi, glede katere sodišče ni imelo razlogov, da ji ne bi verjelo. Tožnik je imel v obdobju od leta 2014 do vložitve vloge za sprejem v državljanstvo v RS stanovanje, otroka v vrtcu, zaposleno ženo, lastno zaposlitev in je v RS delal tudi ob sobotah.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - središče življenjskih interesov - središče osebnih in ekonomskih interesov
Pojem dejanskega življenja se je izoblikoval v upravno sodni praksi, vsebino temu pojmu pa dajejo okoliščine, ki kažejo na to, kje posameznik opravlja svoje bistvene življenjske aktivnosti. Pojem dejansko življenje pomeni, da je oseba fizično prisotna na ozemlju RS in da na tem ozemlju opravlja tudi bistvene življenjske aktivnosti - da je tu središče njenih interesov, ima tu družino, se tu udejstvuje v javnem življenju, je tu povezana z ustanovami javnega in zasebnega prava, si tu zagotavlja socialno varnost, zdravstveno zavarovanje, ipd.
pridobitev državljanstva - pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - dohodek - zagotovljena sredstva za preživljanje - normirani odhodki - osnova za dohodnino - naturalizacija - samostojni kulturni delavec
Toženka je ugotavljala višino sredstev za preživljanje tožnika kot tujca, ki v Republiki Sloveniji opravlja samostojno dejavnost kot poklic, na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Za tak način ugotavljanja, ali ima tožnik zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost (pogoj iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS), v ZDRS (niti Uredbi) ni podlage. S tem, ko je tožnikov dohodek zmanjšala za normirane stroške oziroma kot njegov dejanski dohodek upoštevala zgolj tistega, ki predstavlja osnovo za dohodnino, je toženka nepravilno ugotovila višino sredstev za preživljanje v smislu pogoja za pridobitev slovenskega državljanstva iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS.
Bistveno je, da se ugotovijo sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, pri čemer je pri tem treba upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.).
pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - ugovor neenakega obravnavanja - priglasitev v državljanstvo - rod roditeljev kot navezna okoliščina za pridobitev državljanstva
Po rodu lahko dobi slovensko državljanstvo le oseba, med katero obstaja že v času njenega rojstva z Republiko Slovenijo določena dejanska vez (navezna okoliščina), ki jo predstavlja slovensko državljanstvo (vsaj) enega od njenih staršev v trenutku njenega rojstva. Po zakonu se namreč domneva, da pridobi državljanstvo po rodu otrok že s samim rojstvom staršu s slovenskim državljanstvom.
Ker nobeden od tožnikovih staršev v času njegovega rojstva ni bil slovenski državljan oziroma po zakonu ni veljal za slovenskega državljana, tožnik po rodu na podlagi določbe 6. člena ZDRS slovenskega državljanstva ne more pridobiti zgolj s priglasitvijo v slovensko državljanstvo, kot velja to za otroke, rojene staršem, ki imajo v času otrokovega rojstva že pridobljeno slovensko državljanstvo.
Zakon o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije (1946) člen 35, 35/1, 37. ZDRS člen 39.
ugotovitev državljanstva - pogoji za pridobitev državljanstva - jugoslovansko državljanstvo - izguba jugoslovanskega državljanstva - domovinska pravica - poroka s tujim državljanom - avstrijsko pravo - uporaba avstrijskega prava - bivanje v tujini (Avstrija)
Na dan 25. 11. 1939 avstrijska zakonodaja ni avtomatično omogočala pridobitve državljanstva osebam, ki so sklenile zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom, saj se je Občinska uprava (magistrat) Mesta Dunaj tudi po dodatni poizvedbi glede pridobitve državljanstva sklicevala na enako pravno podlago, ki določa pridobitev državljanstva na podlagi sklenjene zakonske zveze z avstrijskim državljanom, in sicer z dnem 27. 4. 1945.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - izkazanost dejanskega življenja v Sloveniji - dejansko neprekinjeno prebivanje v republiki sloveniji
Dokazne predloge lahko organ utemeljeno zavrne bodisi iz formalnih ali iz vsebinskih razlogov. Ob tem pa se zavrnitev dokaznega predloga ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno, ko bi se organ vnaprej, torej še preden bi dokaz izvedel, opredelil, da izvedba predlaganega dokaza ne more imeti takšne teže kot ostali (izvedeni) dokazi.
sprejem v državljanstvo - ustavitev upravnega postopka - odpust iz državljanstva - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali tožnik glede na svoje osebne okoliščine sploh lahko doseže odpust iz državljanstva Republike Srbije. Zato ni možen preizkus njegove zakonitosti z vidika pravilnosti uporabe 10. člena ZDRS.
sprejem v državljanstvo na podlagi naturalizacije - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - dejansko življenje v Sloveniji - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnica sklicuje tudi na vsebino svoje izjave v upravnem postopku 27. 1. 2020, do katere pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila.Zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Ob takih okoliščinah pa izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu, torej o tožničinem dejanskem življenju z vidika zgornjih izhodišč in v njeni izjavi v upravnem postopku izpostavljenih osebnih okoliščin.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - središče življenjskih interesov
Presoja tožene stranke temelji na ugotovitvi o prekinitvi tožnikove zaposlitve in posledični zapustitvi Slovenije, čeprav bi bila ta okoliščina relevantna le za zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje. Ker na navedeni podlagi sprejeta dokazna ocena glede tožnikovega dejanskega življenja izhaja iz nepravilnega izhodišča o nujni tožnikovi fizični prisotnosti, kljub temu da za toženo stranko ni sporno neprekinjeno življenje v dolžini, kot jo določa 10. člen ZDRS, se odločbe ne da preizkusiti.