ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUOPPK21 člen 17, 17/4.
državna pomoč - odprava posledic škode v kmetijstvu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - nemogoč preizkus odločitve - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Obrazložitev upravnega akta mora vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta takšne vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje investicij - predlog za izdajo začasne odredbe - premoženjska škoda - pogoji za izdajo začasne odredbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Blokada denarnih sredstev na toženkinem bančnem računu in predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa, ki jo želi tožnica s predlagano začasno odredbo preprečiti, ne vplivata na njen pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena niti omejena. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe tako za tožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki je brez tega ne bi mogla doseči, niti si tožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d.
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali / in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusu begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Domneva, da vse države članice spoštujejo temeljne oziroma človekove pravice, je izpodbojna, zato je v takih primerih pristojni organ dolžan presoditi obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi članici; če te nevarnosti ne more izključiti, pa mora od druge države članice pridobiti posebna zagotovila, da do kršitve pravice ne bi prišlo. Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine.
Zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito v pristojni državi članici ne more vplivati na drugačno odločitev pristojnega organa. V pristojni državi članici ima namreč prosilec pravico vložiti vlogo za vložitev ponovne prošnje, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Tudi, če je bil v pristojni državi članici že začet postopek vrnitve v izvorno državo, pa se ta vodi po predpisanih pravilih in je prosilcu zagotovljeno sodno varstvo za primer, da bi bila deportacija v nasprotju z načelom o nevračanju, ki se ga mora spoštovati.
davčna izvršba - neplačane davčne obveznosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - pravni interes - nedovoljena tožba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje tožbe
Predmet odločanja v upravnem sporu so lahko le tisti dokončni upravni akti, s katerimi je po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Odločitev drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe, s katero se vsebinsko ne poseže v meritorno odločitev prvostopenjskega organa, ni takšen akt. O materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke je bilo odločeno kvečjemu z aktom prvostopenjskega upravnega organa, akt drugostopenjskega organa pa pomeni zgolj odločitev o (ne)utemeljenosti pravnega sredstva. Takšen akt pa po ustaljeni sodni praksi ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Sodišče z izpodbijano sodbo ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila toženka, in ni spremenilo izpodbijanega akta, niti ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, zato je tožnikova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato je sodišče vloženo pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
Pravilnik o mojstrskih izpitih (2004) člen 6, 6/2. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - dimnikarstvo - opravljanje izpita - izbris iz evidence - ustavitev postopka - obrazloženost odločbe - nemogoč preizkus odločitve - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Določba Pravilnika o tem, da mora kandidat opraviti mojstrski izpit v roku treh let od dneva pristopnega roka, sicer se postopek opravljanja mojstrskega izpita zaključi in kandidata izbriše iz evidence kandidatov za pridobitev mojstrskega naziva, kot materialno procesna določba zbornici ne daje podlage za ustavitev postopka po ZUP, temveč zbornici nalaga nadaljevanje postopka in vsebinsko pojasnilo, zakaj niso (več) izpolnjeni pogoji za opravljanje mojstrskega izpita oziroma pojasniti razloge, iz katerih izhajajo dejstva za zaključek opravljanja mojstrskega izpita ter posledično izbrisa tožnika iz evidence aktivnih kandidatov, kot to predvideva drugi odstavek 6. člena Pravilnika, kar pa v zadevi ni pojasnjeno.