Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja in njunih sodelavcev, ki mora biti dejansko podana.
denacionalizacija - odločba o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini kot podlaga podržavljenja
Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini in odločbe, izdane na tej podlagi, na podlagi katerih je bila vknjižena družbena lastnina in določen njen uporabnik, ni spremenil obstoječe pravne narave premoženja, temveč je določil način vknjižbe kot posledico že obstoječega stanja lastnine. Spremembe v zemljiški knjigi na podlagi navedenega zakona ni mogoče šteti za podržavljenje. Odločba o vknjižbi je lastniško stanje že obstoječe družbene lastnine le ugotovila.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN, če se je prisilni ukrep začel izvajati v Kirovogradu, Rusija in je bila le na prisilnem delu v železarni na Ravnah na Koroškem.
Obstoj obnovitvenega razloga iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je možno izkazati le s takšnimi okoliščinami, ki bi pripeljale do drugačne odločitve o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca in s tem v zvezi tudi do drugačne odločitve o denacionalizaciji, če bi obstajale in bile znane ter uporabljene v prejšnjem postopku.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazanost konkretnega in neposrednega vojnega nasilja - prepozna pritožba
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je potrebno dokazati konkretno in neposredno vojno nasilje, ki je grozilo določeni osebi, česar pa tožnica, glede na pravno in dejansko podlago v času odločanja, ni dokazala. Tožnica je, po preteku pritožbenega roka, sodišču poslala še novo vlogo, ki jo pritožbeno sodišče šteje za novo pritožbo, glede na v njej navedene povsem nove pritožbene razloge, zato jo je pritožbeno sodišče kot prepozno zavrglo.
odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je bila preostala tožnikova družina dejansko izgnana v Bosno, je okoliščina, ki zbuja dvom v pravilnost odločitve prvostopnega sodišča, da tožniku ne pripada status žrtve vojnega nasilja - begunca. Prvostopno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, ali prav okoliščina prisilne izselitve tožnikove družine ne kaže na to, da je tudi tožniku dejansko grozila prisilna izselitev.
Ker tožničin zakonec ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah, ki so relevantne za priznanje statusa ŽVN, tožnica ni upravičena do varstva po ZZVN.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - interniranec - odprava odločbe upravnega organa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, ker je tožena stranka pravilno odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zato bo tožnik v ponovljenem postopku lahko dokazoval vsa pomembna dejstva in zavaroval svoje pravice in pravne koristi.
Tožniku, ki je po svoji pravni prednici podedoval pravico uporabe, so bila odvzeta iz posesti zemljišča in izplačana odškodnina po veljavnih predpisih. Zato ni upravičenec do denacionalizacije, ker mu pravica uporabe ni prenehala po predpisu, ki je naveden v 3. členu ZDen.
ZPPSL člen 8, 8/2, 51, 51/4, 51/7. ZDR (1990) člen 36f.URS člen 155, 155/1, 155/2.ZJSRS člen 16, 19, 19/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja - pravica do odpravnine
Pravni predpisi so v svojem bistvu socialne zapovedi, ki terjajo določeno vedenje in ravnanje subjektov samo za vnaprej. Zato velja zanje načelo, da se smejo uporabljati samo za takšna družbena razmerja in za takšna dejanja, ki so nastala po njihovi objavi ali po tistem trenutku, s katerim je bil pravno določen začetek njihovega uporabljanja. Ker niti osnovni zakon niti novela zakona o jamstvenem skladu nista uredila pravic delavcev iz 4. odstavka 51. člena ZPPSL kot jih imajo trajno presežni delavci po ZDR, niti nista določila obsega njihovih pravic za čas pred sprejetjem ZJSRS, tudi sodišče nima pooblastila, da bi zapolnilo nastalo pravno praznino z ustvarjanjem pravic, ki jih zakonodajalec ni določil.
ZDR (1990) člen 5, 5/3, 35, 35/1, 35/2, 35/3, 35/4, 35/11, 36b, 36b/3, 36c. SKPG člen 13, 13/1, 17, 17/1.ZPP člen 380, 380/2.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sindikalni zaupnik - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev - program ugotavljanja presežnih delavcev - pristojnosti organa upravljanja v delniški družbi
Kateri organ delniške družbe je pristojen za odločitev o programu preseženih delavcev je odvisno od statusne določitve organov družbe in razmejitve pristojnosti med njimi. Kolikor kolektivna pogodba ali splošni akt ne določata drugače, se presežni delavci ugotavljajo na ravni celotne organizacije in se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki so razporejeni na delovna mesta, za katere je ugotovljeno trajno prenehanje potreb. Sindikalni zaupnik je ob soglasju sindikata lahko določen kot presežni delavec, ZDR ga določen čas varuje le pred prenehanjem delovnega razmerja iz tega razloga.
ZDR (1990) člen 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. ZPP (1977) člen 374.ZPP člen 359. ZDSS člen 24, 24/1.
dokazno breme - prepoved "reformatio in peius" - delovno razmerje pri delodajalcih - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - posebne (kvalifikatorne) okoliščine
Posebne (kvalifikatorne) okoliščine morajo po določbi 89. člena ZDR organi delodajalca ugotavljati že v disciplinskem postopku, ker sicer ni dokazan resen razlog za prenehanje delovnega razmerja (4. člen, točka a) drugega odstavka 9. člena Konvencije št. 158. MOD). Če posebne okoliščine niso ugotovljene in dokazane, mora sodišče sklepe delodajalca - tožene stranke - razveljaviti, ker ni dokazan resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ugotavljanje in dokazovanje teh okoliščin šele v delovnem sporu bi - ob zgoraj navedeni predpostavki - bilo v škodo delavcu, zaradi česar bi bilo kršeno načelo prepovedi spremembe v njegovo škodo (prepoved reformatio in peius).
ZRSin člen 2, 2/1, 6, 6/1.ZUP člen 164, 164/3, 171, 209, 209/2.ZPP člen 224, 224/1, 224/3. ZDSS člen 41, 41/2, 57, 57/4.
kolektivni delovni spor - določitev reprezentativnosti sindikata - odločba o hrambi statuta - pridobitev lastnosti pravne osebe sindikata
Odločba, ki jo izda upravni organ po 2. členu ZRSin, ima naravo potrdila iz 171. člena ZUP oz. javne listine v smislu 1. odstavka 224. člena ZPP. Mogoč je nasprotni dokaz.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - določenost disciplinskih kršitev - element individualizacije disciplinske sankcije
Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba oziroma splošni akt. Možna posledica kršitev so okoliščine, ki vplivajo na njihovo opredelitev kot lažje ali hujše. Ko pa so enkrat opredeljene kot lažje, so posledice konkretne kršitve lahko upoštevane le kot element individualizacije disciplinske sankcije ali kot element morebitne kvalifikacije kršitve (ker so posledice izrecno določene kot konstitutivni element kršitve).
ZDR (1990) člen 35, 36a, 36a/1, 36h, 36h/2.ZPP člen 378.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - postopek ugotavljanja presežnih delavcev
Postopek izbire presežnih delavcev ni zakonit, če pri izbiri niso upoštevani vsi primerljivi delavci, če ocena delovne uspešnosti ni bila sprejeta v skladu s splošnim aktom tako, da bi bila zagotovljena njena objektivnost in če delodajalec ne dokaže, da je bilo prenehanje delovnega razmerja edini možni ukrep za razrešitev trajnega presežka delavcev.
obnova postopka - pravice iz invalidskega zavarovanja - objektivni rok za vložitev obnovitvenega predloga - zastaranje pravic iz invalidskega zavarovanja - postopkovna pravila
Revident navaja, da po določbi 4. člena ZPIZ pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo. To je res, vendar velja samo za materialne pravice, kar pa ne pomeni, da se zaradi take določbe v postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne uporabljajo določbe, ki urejajo vodenje postopkov. Čeprav pravice res ne zastarajo, je kljub temu lahko prepozno vložena pritožba v upravnem ali sodnem postopku, kot v spornem primeru, kjer je prepozno vložen predlog za obnovo postopka. Ker postopkovna pravila in roki, ki so v njih določeni, med drugim zagotavljajo pravno varnost udeležencev v postopku, jih je tudi v postopkih priznavanja pravic iz socialne varnosti treba upoštevati, vse morebitne ugovore oziroma pomisleke, ki se pojavljajo v zvezi s priznavanjem pravic, pa je treba uveljavljati med tekom postopkov. Končani - pravnomočni - postopki morajo zaradi zanesljivosti pravnih razmerij biti trdni, to pa pomeni, da jih je možno spreminjati samo pod pogoji in v rokih, ki so posebej določeni.
ZPIZ (1992) člen 78, 78/1, 81, 81/1, 82, 82/2.ZViS člen 36, 38, 39, 65, 66, 70.
družinska pokojnina - redno šolanje - prekinitev rednega šolanja zaradi služenja vojaškega roka - vzporedno šolanje - pravica do družinske pokojnine po dopolnjenem 26. letu starosti
ZPIZ ne opredeljuje pojmov rednega študija, trajanja študija, statusa študenta, njegove pravice in dolžnosti, prehoda iz enega študijskega programa v drugega ter ne določa, kdaj se redni študij konča. Zato imajo določbe 78., 81. in 82. člena ZPIZ lastnosti blanketne norme, katerih vsebina je določena v zakonu s področja vzgoje in izobraževanja.