zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodbo vrhovnega sodišča
Dveletni rok iz 559. člena ZKP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, je potekel 31.12.1996. Zahtevo, vloženo 12.6.2000, je bilo zato treba kot prepozno zavreči.
Če gre za gradnjo takšne betonske ograje, ki po določbah PUP-a ni pomožni objekt, ne zadošča le priglasitev del, ampak je potrebno lokacijsko dovoljenje. Hrup zato ni relevanten.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - pravni pouk v sklepu o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zoper sklep, s katerim je izvenobravnavni senat odločil, da osumljenec ostaja v priporu do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi izročitve, je dopustna pritožba.
Zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča, ki je lahko le formalno pravnomočen, zahteva za varstvo zakonitosti glede na določbo 1.
odstavka 420. člena ZKP v nobenem primeru ni dovoljena.
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 188, 188/1, 382, 382/2, 389, 389/3, 392.ZOR člen 929.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta pri objektivni kumulaciji zahtevkov - izplačilo odškodnine ali zavarovalne vsote - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika
Tožeča stranka je uveljavljala dva zahtevka zoper toženca, pri čemer pa nimata enake podlage, saj gre pri znesku 68.428,00 SIT za regres odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala oškodovanemu lastniku avtomobila, pri znesku 145.871,00 SIT pa oškodovanemu podjetju za vzdrževanje cest. Gre torej za tako imenovano navadno objektivno kumulacijo zahtevkov po prvem odstavku 188. člena ZPP 1977. V takšnem primeru se pristojnost, in s tem tudi vrednost tožbenega zahtevka določi po vrednosti posameznega zahtevka (drugi odstavek 37. člena ZPP 1977).
pripor - sklep o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, navaja, da je izvedenec psihiatrične stroke podal mnenje, da se obtoženec dne 9.11.2001 ni bil sposoben zagovarjati. Po mnenju zagovornika se zato ni bil sposoben zagovarjati tudi na glavnih obravnavah dne 20.11., 21.11. in 22.11.2001. S takimi navedbami pa izpodbija sodbo sodišča prve stopnje in ne sklep o podaljšanju pripora.
Z navedbo, da so podani razlogi za nadomestitev pripora s hišnim priporom, zagovornik izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ker je bila kazen izrečena v skladu z zakonom, z uveljavljanjem neprimernosti kazenske sankcije glede na obsojenčeve osebne razmere vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP ampak zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - transportni trak v gibanju kot nevarna stvar - rudar - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Transportni trak, ki obratuje, je vsekakor nevarna stvar, posebej takrat, kadar ga je treba prestopiti v okoliščinah, ki so ugotovljene (za približno 10 cm višji nivo traku od zadnje stopnice).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker vložnica zahteve za varstvo zakonitosti pri razlagi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371.
člena ZKP ne izhaja iz pravnomočno ugotovljenega dejanskega stanja, ampak podaja svojo dokazno oceno, s tem napada pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. Po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP pa to ne more biti predmet presoje na podlagi tega izrednega pravnega sredstva.
trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in novih dokazov - prekluzija - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - gradbišče
Tožnik sme navajati nova dejstva in dokaze med postopkom, med katerim je začel veljati ZPP/99, le še na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona (tretji odstavek 499. člena ZPP/99).
smrt obdolženca - ustavitev postopka - uporaba svojega jezika v postopku - priče
Določba 139. člena ZKP predvideva ustavitev kazenskega postopka, ko je ta v teku in ne v primerih, ko je pravnomočno končan.
Če priče v skladu z 2. odstavkom 8. člena ZKP niso bile poučene o pravici izpovedati v materinem jeziku in se tej pravici niso izrecno odpovedale, je podana relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP.
Če je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena zato, ker iz listin, predloženih zahtevi, ne izhaja, da je bilo zemljišče podržavljeno na način iz tretjega in četrtega člena ZDen, ki omogoča denacionalizacijo, tožnica ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na postopek za določitev meje, končan s sklepom sodišča iz leta 1981.
pogoji za uvedbo denacionalizacijskega postopka - vračanje nezazidanega stavbnega zemljišča
Če je bila pravni naslednici prejšnjega lastnika pravica uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču odvzeta in tudi odškodnina izplačana na podlagi predpisov, ki nista našteta v 3. in 4. členu ZDen, potem ni podlage za uvedbo denacionalizacijskega postopka.
dohodnina za leto 1992 - odmera - uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane starše
Po določbah ZDoh je v postopku odmere dohodnine davčni organ dolžan odločiti o posebni olajšavi v okviru navedb, s katerimi jo zavezanec uveljavlja, in dokazil, s katerimi izkazuje njeno utemeljenost.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec - odprava odločbe upravnega organa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, ker je tožena stranka pravilno odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zato bo tožnica v ponovljenem postopku lahko dokazovala vsa pomembna dejstva in zavarovala svoje pravice in pravne koristi.
obnova postopka ugotovitve državljanstva - drugačna pravna razlaga določbe kot novo dejstvo ali nov dokaz
Pri sklicevanju na obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP/86 je treba že v predlogu navajati, katera nova dejstva ali novi dokazi bi morali sami zase pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku; takšno novo dejstvo ali nov dokaz ni drugačna pravna razlaga določbe 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji, ki jo je dalo Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997.