ZDR (1990) člen 103, 104. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-1.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - ugovorni postopek - kolektivno odločanje - zbor delavcev - načelo večine - sklepčnost
Načelo večine je namreč bistvena sestavina neposrednega in kolektivnega odločanja, ki velja tako za sklepčnost kolegijskega organa kot tudi za glasovanje njegovih članov.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - varstvo pravic delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata
Delodajalec je v postopku priprave in sprejema programa razreševanja presežkov delavcev dolžan zagotoviti sodelovanje sindikata tako, da mu omogoči dejansko posredovanje stališč, mnenj in predlogov. Če ima delavec v postopku za varstvo pravic pri delodajalcu pooblaščenca, je vabilo na sejo pritožbenega organa pravilno vročeno, če je vročeno le pooblaščencu. Ker odločanje o programu presežnih delavcev ne spada med odločitve, o katerih odločajo izključno družbeniki, lahko ta program v enoosebni družbi z enim ustanoviteljem, ki je tudi poslovodja družbe, sprejme tudi kot poslovodja.
ZPIZ člen 115, 115/1, 115/1-4, 115/3. ZPIZ (1992) člen 1. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov člen 2, 13.
pravica do družinske pokojnine - preživljanje družinskega člana
Ker je revidentka uživalka kmečke pokojnine, glede na določbe sklepa ni mogoče šteti, da jo je pokojna sestra preživljala in zato tudi ne more pridobiti pravice do družinske pokojnine po njej.
delovno razmerje pri delodajalcih - odpoklic direktorja - nesposobnost vodenja poslov - plačilo odpravnine - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali obstajajo še kakšna dejstva, ki bi bila lahko pravno pomembna za odločitev, niti iskati dokazov zanje. Stvar stranke je, da zatrjuje za odločitev relevantna dejstva in predlaga zanje dokaze.
ZLPP člen 3, 4. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij člen 9, 10, 11, 11/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij - sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti - skupna vlaganja - ureditev razmerij pred pričetkom postopka lastninskega preoblikovanja
Lastninsko preoblikovanje podjetja ne vpliva na obveznost podjetja, da v skladu s sklenjenim sporazumom o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti izplača tistega, ki je vložil del sredstev za izgradnjo objekta, ki ga podjetje uporablja kot svoja obvezna sredstva.
ZDR (1990) člen 36f. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93.
delovno razmerje pri delodajalcu – prenehanje delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka – sklenitev pogodbe o zaposlitvi s stečajnim upraviteljem – kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je revident sklenil s stečajnim upraviteljem za določen čas do dokončanja del, ni bila več pogodba, ki bi pomenila kontinuiteto delovnega razmerja. Med revidentom in stečajnim upraviteljem je bilo vzpostavljeno novo pravno razmerje, ki s prejšnjim pravnim razmerjem, zaradi upoštevanja veljavnih zakonskih določb, ni bilo povezano. Zato tudi naslednja sklenitev delovnega razmerja s toženo stranko, najprej za določen nato pa za nedoločen čas, ob upoštevanju, da gre za drug pravni subjekt od tistega, ki je zaradi stečaja prenehal, ne more pomeniti kontinuiranega delovnega razmerja, ki bi lahko imelo posledico pri izračunu višine odpravnin trajno presežnemu delavcu, zaradi upoštevanja skupnih let dela pri dveh delodajalcih.
postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - zastaranje kazenskega pregona
Niti relativno niti absolutno zastaranje kazenskega pregona ne odvezujeta sodišča, po katerega odredbi so predmeti v hrambi do dokončanja kazenskega postopka, da ne bi odločalo v smislu 1. odstavka 498. člena ZKP.
Če je sodišče prve stopnje tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper disciplinskega tožilca Odvetniške zbornice RS in zoper predsednika Odvetniške zbornice RS, zavrglo, ker je pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da z izpodbijanim obvestilom disciplinskega tožilca Odvetniške zbornice RS ni poseženo v nobeno tožnikovo pravico ali neposredno na zakon oprto korist (4. točka 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS), ni bilo podlage za ločeno obravnavanje tožbe samo zoper disciplinskega tožilca in za ponovni predhodni preizkus tožbe.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7, 3-8, 3-12, 8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - poskus umora predstavnika državnega organa - opustitev ovadbe
Ob odsotnosti konkretnega opisa cilja iz 2. člena ZKLD zgolj posredovanje stikov, pisem in hrane ter sodelovanje pri vodenju ljudi čez državno mejo ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
Ker je v opisu kaznivega dejanja navedeno le, da je obsojenec vedel za prisotnost ilegalcev zaradi tihotapljenja živine in tega ni prijavil oblastem, ni pa konkretizirana trditev, da je obsojenec vedel za za pripravljanje ali izvršitev kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD, dejanje nima znakov kaznivega dejanja iz 8. člena ZKLD.
Pošiljanje hrane bratu ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
ZLPP člen 19, 19/1, 19/4, 18, 22, 50, 50/4.ZPPOLS člen 7, 10, 10/2, 10/3, 12, 13, 14, 15, 16.ZOR člen 27, 27/1.ZZLPPO člen 12, 16, 22, 23, 33. ZSRaz člen 2.
privatizacija podjetij v lasti sklada RS - obvezni načini privatizacije - notranji odkup - kontrahirna dolžnost - razlaga zakona - gramatikalna, jezikovna, sistematična in zgodovinska razlaga
Sklep o privatizaciji, ki ga je sprejel upravni odbor sklada po 7. členu ZPPOLS, ni bil upravna odločba, temveč izraz (izjava) volje organa upravljanja lastnika pravne osebe, ki se privatizira, kako izvesti privatizacijo. Tožniki bi v primeru, če sklep upravnega odbora sklada ne bi upošteval zakona, v zakonu predviden obvezen način privatizacije izsilili s civilno tožbo (prvi odstavek 27. člena ZOR). Notranji odkup je obvezen način privatizacije le v primeru, če upravičenci iz 12. in 16. člena ZPPOLS v roku sprejmejo ponudbo sklada. Pogoj je, da sklad v sklepu o privatizaciji določi (ponudi) notranji odkup kot način privatizacije.
URS člen 25.ZKP člen 14, 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe v zapisniku o poteku glavne obravnave - odpoved pravici do pritožbe
V zapisniku o glavni obravnavi mora biti glede dolžnosti napovedi pritožbe iz 1. odstavka 368. člena ZKP zapisan pravni pouk: da je upravičenec dolžan napovedati pritožbo, v katerem roku je to dolžan storiti in kakšne bodo posledice, če ne bo tako ravnal.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - odškodninski spor - negmotna škoda
Gre za relativno bistveno kršitev postopka, če sodišče uporabi pri odločanju o stvari izvedensko mnenje, ki ga je pridobila stranka sama, nasprotna stranka pa se ni strinjala, da se mnenje uporabi kot izvedensko mnenje.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - oprostitev odgovornosti - deljena krivda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - estetska motnja - pravno priznana škoda
Šepanje ni bilo ugotovljeno. Ostale popoškodbene spremembe pa predstavljajo po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj le lažjo estetsko motnjo, ki ne morejo vplivati na tožnikovo psihično ravnotežje v tolikšni meri, da bi šlo za pravno priznano škodo.
Tožnica bi lahko uveljavljala status žrtve vojnega nasilja na podlagi novele ZZVN-D, ki pa v času odločanja na prvi stopnji (6.1.1998) in ob reviziji (5.2.1999) še ni veljala. Zato pritožbeni ugovori (da je požig hiše vojno nasilje) ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Morebitno priznanje statusa ŽVN po noveli ZZVN-D je stvar drugega postopka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta pri objektivni kumulaciji zahtevkov
V pravdi, združeni po pravilih drugega odstavka 182. člena ZPP, veljajo pravila o pristojnosti in o pravici do revizije za vsak zahtevek posebej, ne pa za njihov seštevek.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija dokazno oceno in ugotovitve sodišča, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).