status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v izgnanstvu 20.3.1945
Tožnik je bil rojen 20.3.1945 materi v izgnanstvu. Ker od njegovega rojstva do konca vojne oziroma do 15.5.1945, ki velja kot datum, do katerega se priznava po ZZVN status žrtve vojnega nasilja, niso minili trije meseci, mu ne gre uveljavljani status.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Prvostopno sodišče ni ugotovilo, ali je tožnik pobegnil pred prisilno izselitvijo, ki naj bi mu grozila zaradi očetovega odhoda v partizane ali iz drugega razloga, glede na to, da je tožnik med postopkom vseskozi navajal, da je okupator nad njim in njegovo družino izvajal nasilje. V sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca.
telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - pravno mnenje - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - varstvo pri delu - duševne bolečine zaradi skaženosti - individualizacija odškodnine - objektivna odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - upoštevanje invalidnine
Stroj za proizvodnjo netkanega tekstila, na katerem se je ponesrečila tožnica, je bil starejše izdelave in nesodobno zasnovan. Tehnologija dela je bila dokaj nevarna, popolna zaščita delavca pa ni bila mogoča. Zato je bil stroj nevaren in odškodninska odgovornost lastnika objektivna.
URS člen 22, 25.ZPP člen 98, 281, 284, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2, 377, 378, 378/1-1, 384, 384/1, 384/3, 384/4.ZOdv člen 5, 10, 10/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - procesno vodstvo - preložitev naroka za glavno obravnavo na prošnjo stranke - navedba dejstev in predložitev dokazov do konca prvega naroka za glavno obravnavo - eventualna maksima - vabilo na prvi narok - opozorilo na zakonite posledice izostanka - odvetnik kot pooblaščenec - pooblastilo za zastopanje - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o vrnitvi v prejšnje stanje
Revizija je utemeljena samo zato, ker iz spisa izhaja, da je tožeča stranka prosila za preložitev naroka dne 23.08.1999, nato pa je bila na narok dne 25.10.1999 vabljena s fotokopijo zapisnika, ki pa je dvomljive vsebine, saj iz njega ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bil narok za glavno obravnavo opravljen ali ne. Ob takem zapisu dogajanja na naroku, pa tožeči stranki ni mogoče očitati, da v kasnejši pripravljalni vlogi in na naroku dne 25.10.1999 ni pojasnila, zakaj ni navedla vseh dejstev in dokazov do konca prvega naroka. Ker je šlo v času, odkar je tožeča stranka prejela vabilo za prvi narok za glavno obravnavo, do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje za specifično situacijo, ko so se spreminjala nekatera določila pravdnega postopka in ker sodišče postopka ni vodilo tako, kot je bilo predpisano, tožeča stranka utemeljeno opozarja na 22. člen URS. Ker ji sodišče prve stopnje ni omogočilo ustreznega varstva pravic (tako kot toženi stranki), je kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prva točka prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z osmo točko drugega odstavka 339. člena ZPP).