ZUS člen 73.ZZVN člen 1, 2, 4. ZZVN-D člen 1, 1/1.
prisilni mobiliziranec
Če so določbe ZZVN kot pogoj za priznanje statusa prisilnega mobiliziranca določale (v času odločanja v upravnem postopku), da je bila mobilizacija izvedena na ozemlju Slovenije ali na ozemlju Koroške v Republiki Avstriji, tožnik pa je bil mobiliziran z Dunaja, ne more pridobiti statusa po pravni podlagi, veljavni v času odločanja, lahko pa na podlagi novele ZZVN-D, ki kot odločilno okoliščino določa stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, vloži nov zahtevek.
Če je bil tožnik zajet po zapustitvi bivše vojske Kraljevine Jugoslavije in odpeljan v taborišče za vojne ujetnike, bi moral za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja posebej dokazati, da je do zajetja prišlo izključno zaradi njegove slovenske narodnosti. Ker tega ni dokazal, ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za priznanje žrtve vojnega nasilja.
Pritožbeni ugovor, da imata tožnikova brat in sestra že priznan status žrtve vojnega nasilja, sam zase ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Dejansko stanje mora biti ugotovljeno za vsakega prosilca posebej, ne glede na to, da gre za člane iste družine.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ker tožena stranka ni presodila pritožbenih navedb tožnika, da obstaja vzročna zveza med begunstvom tožnikove družine in prenehanjem očetove zaposlitve v rudniku, to pa je bistveno za odločitev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.
odgovornost za drugega - odgovornost drugih za mladoletnika - objektivna odgovornost šole - opustitev dolžnega nadzorstva - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pri presoji odgovornosti tožene stranke je sodišče izhajalo iz 167. člena ZOR. Glede na zakonsko predpisane ekskulpacijske razloge sta sodišči pravilno ravnali, ko sta preverjali, kako je tožena stranka izvajala nadzorstvo nad učenci v gozdu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožena stranka se očitno sklicuje na tehtni razlog, ki naj bi bil v tem, da je ena izmed prizadetih strank, ki sicer ni tožeča stranka, sodnica pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Vendar pa je pravda v teku le med tožečo in toženo stranko, pri čemer procesno ugibanje tožene stranke o prizadetosti ali neposredni prizadetosti drugih stanovalcev s stališča določb Zakona o pravdnem postopku ni upoštevno.
Mirovna pogodba z Italijo člen 21. Londonski memorandum. Zakon o uveljavitvi ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ. Osimski sporazum člen 3.
ugotovitev državljanstva - Osimski sporazum
Z uveljavitvijo Osimskega sporazuma dne 3.4.1977 so izgubile jugoslovansko in slovensko državljanstvo tiste osebe, ki so imele dne 10.6.1940 domicil na ozemlju bivše STO in na dan uveljavitve Osimskega sporazuma stalno prebivališče v Italiji.
Dvostranska pogodba, v kateri so opredeljene pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, toženca zavezuje. Materialnopravno pravilno je zato sklicevanje obeh sodišč na sklenjeno pogodbo, s katero je prišlo do nastanka pravnega razmerja med tožniki in tožencem, ravno tako pa je materialnopravno pravilna tudi odločitev obeh sodišč, da mora toženec izpolniti obveznosti iz sklenjene pogodbe.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog - pravni standard
Zakon o pravdnem postopku pojma "opravičen razlog" ni natančneje opredelil. Gre za pravno nedoločen pojem (pravni standard), ki je del materialnopravne podlage sodne odločbe. Presoja, ali je opravičen razlog v danem primeru podan, je zato del materialnopravnega preizkusa.
Sodišči sta bili dolžni presoditi toženčev ugovor, da je njegova poroštvena izjava neveljavna oziroma celo nična. Ta ugovor je toženec utemeljeval s tem, da je bil zaveden glede vrednosti stroja, a tega ugovora ni dokazno podprl z ničemer.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Za status otroka, rojenega staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, je bistvena njegova osebna izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom.
delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - odkup stanovanja po 117. členu SZ - privatizacija
V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu samo v korist enega. Ugodnosti so bile določene z zakonom. Če jih je bil deležen samo eden od zakoncev, to v razmerju do drugega zakonca ne vpliva na velikost deleža. Ta se določi po kriterijih iz 59. člena ZZZDR. Pomembno je, da je bila polovica stanovanja pridobljena v času zakonske skupnosti odplačno s sredstvi, ki sta jih z delom pridobili obe stranki.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), oseba, zoper katero je bil začet ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija v kraju P., dežela Štajerska (v Republiki Avstriji), ni izpolnjevala pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
Spor o izpraznitvi stanovanja, sproženega po razvezi kupne pogodbe iz 117. člena SZ, se nanaša na stanovanjskopravno razmerje. Pravice kupca stanovanja po razvezi kupne pogodbe določa predvsem 124. člen SZ (ki specifično ureja učinke razdrte pogodbe). Te določbe so v razmerju do prodajalca kogentne narave, če jih kupec iz razvezane pogodbe uveljavlja.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov
Razlogi, ki jih v predlogu navaja, pa tudi ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu določbe 67. člena ZPP. V primeru, da tožnik z odločitvijo sodišča, ki je za odločanje stvarno pristojno, ne bo zadovoljen, bo imel na razpolago pravno sredstvo. Vnaprejšnje nezadovoljstvo stranke, ki se nanaša kar na vse sodnike sodišča, pri katerem je postopek v teku, pa ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri delovnem deportirancu, kot statusu žrtve vojnega nasilja, je pomembna tudi okoliščina, ali je bila oseba poslana od okupacijskih oblasti na delo zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov, ali pa preko kakšnega Urada za delo na nemškem zasedbenem območju. Ker to ni bilo ugotovljeno, je tožena stranka pravilno odločila, ko je ob reviziji odpravila odločbo prve stopnje (o priznanju statusa žrtve) in zadevo vrnila v ponovni postopek.