• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 9
  • >
  • >>
  • 141.
    Sodba II Ips 421/2004
    12.1.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS08954
    ZJG člen 24.URS člen 35, 39, 39/1.
    povrnitev negmotne škode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic
    Tožnica sicer ni javna oseba, vendar to ne pomeni, da zato o dogodku, v katerega naj bi bila vpletena, policija ne bi smela seznaniti novinarjev. Zakon o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80 in naslednji), ki je veljal v času, ko je bila informacija posredovana novinarjem, je določal, da morajo organi za notranje zadeve seznanjati javnost z družbeno škodljivimi in negativnimi pojavi. Zato tiskovna konferenca, na kateri je policija novinarje informirala o kazenski ovadbi zoper tožnico, ni bila protipravna.
  • 142.
    Sodba II Ips 590/2005
    12.1.2006
    MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS08957
    ZMed člen 26, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 35, 35/2, 42, 42/1.ZPP člen 278, 278/1, 318.
    osebnostne pravice - pravica do objave popravka - pravica do objave odgovora - vsebina popravka - spor v zvezi z objavo popravka - obrazložitev odgovora na tožbo - analogna uporaba določil o zamudni sodbi
    V sporih v zvezi z objavo popravka ali odgovora ni mogoča prilagojena (analogna) uporaba določb ZPP o zamudni sodbi.
  • 143.
    Sodba II Ips 536/2004
    11.11.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
    VS08472
    ZMed člen 26, 26/4, 31, 31-5, 42, 42/1. ZPPčlen 367, 370, 371.
    pravica do objave popravka - osebnostne pravice - žaljiva vsebina popravka
    Zvrnitev zahteve za objavo popravka oziroma odgovora, ki je napisan žaljivo, ne pomeni omejevanja varstva pravic prizadetega - tudi če je bilo objavljeno besedilo zanj žaljivo in za kar ima na razpolago druge oblike pravnega varstva. Zakonsko opredeljen namen popravljanja zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu oziroma njihovega dopolnjevanja (četrti odstavek 26. člena ZMed) ter zagotavljanja javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti (prvi odstavek 42. člena ZMed) je z objavo popravka oziroma odgovora, ki ni žaljiv, še vedno v celoti in neokrnjeno uresničljiv. Morebitno protipravno ravnanje avtorja besedila še ne upravičuje do protipravnega ravnanja tudi prizadetega.
  • 144.
    Sodba II Ips 296/2002
    25.9.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
    VS07472
    ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1, 200/2. ZJG člen 30.URS člen 22, 35, 39.
    povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitve pravice osebnosti v tisku - kolizija ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - svoboda izražanja - pravica do obveščenosti - odgovornost za drugega - odgovornost izdajatelja javnega glasila
    Sodišči sta obravnavali tožničino pravico do zasebnosti in pravico do svobode javnega obveščanja ter ob tehtanju odločilnih okoliščin ocenili, da ima v tem konkretnem primeru varstvo osebnosti prednost pred pravico do obveščenosti. Pri tem je bila odločilna mladoletnost osebe, na katero so se pisanja v spornih člankih nanašala, in ki je bila predstavljena z imenom in priimkom ter vsebina člankov, ki so predstavljali mladoletno tožnico kot možno povzročiteljico požarov.
  • 145.
    Sodba II Ips 371/2002
    29.5.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS07420
    URS člen 35.ZOR člen 199, 200.ZPP člen 3, 371, 400. EKČP člen 6, 6/1.
    povrnitev negmotne škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - objava ovadbe s soglasjem tožnice - objava sodbe
    S tem, ko je tožnica novinarju izročila ovadbo in se z njim dogovorila za objavo zadeve, je privolila v to, da bo del njene zasebnosti glede njenih zdravstvenih težav izpostavljen v javnosti. Ob odsotnosti drugačnega dogovora o posebnem pisnem soglasju je to za objavo zadoščalo. Druga objava je sledila zavrženju kazenske ovadbe, stališče zdravnikov o poteku dogodkov pa se je od tožničinega razlikovalo. Tudi vsebina drugega članka se nanaša na tisti del zasebne sfere tožnice, ki je bil v javnosti (s soglasjem tožnice) že obravnavan. Ker je tožnica svoj primer želela predstaviti javnosti, tudi predstavitev stališč druge stranke nasploh, z vidika varovanja tožničine zasebnosti, ni bila nedopustna.

    Do posega v tožničino zasebnost naj bi prišlo z nizanjem nepomembnih, neresničnih podrobnosti, izpuščena pa naj bi bila relevantna dejstva. Te navedbe kažejo na to, da naj bi, po revidentkinem mnenju, šlo za vdor v njeno zasebnost zaradi tega, ker so v javnost prišle informacije, podrobnosti, ki jo spravljajo v zadrego, pa tudi takšne, ki jo prikazujejo v napačni luči. Za odločitev v tej zadevi je zato odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da revidentka v člankih ni bila navedena z imenom in priimkom in je bila zato lahko prepoznavna le v krogu prijateljev in znancev, ki jim je o zadevi tudi sama nekaj zaupala. Samo v tem obsegu bi, po presoji revizijskega sodišča, lahko prišlo do posega v tožničino zasebnost. Vendar pa je pri nadaljnji presoji treba upoštevati, da je tožnica sama kopijo ovadbe in njene dopolnitve (v celoti) prepustila novinarju in se z njim dogovorila za objavo. Če so bile torej v člankih opisane podrobnosti, ki jih revidentka ni imela namena razkriti nikomur, je bila njihova objava posledica njenega lastnega ravnanja. Objavljena članka zato ne predstavljata nedovoljenega posega v tožničino zasebnost in druge osebnostne pravice, saj se je tožnica sama (v tem delu) odrekla svoji zasebnosti.
  • 146.
    Sodba II Ips 411/2002
    29.4.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VS07260
    ZOR člen 154, 154/1, 170, 171, 200. ZJG člen 9.
    kršitev osebnostnih pravic - privolitev oškodovanca - odgovornost delodajalca - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odgovornost za drugega - povrnitev negmotne škode - krivdna odgovornost izdajatelja javnega glasila - objava slike v javnem glasilu - simbolne fotografije - nedovoljene objave - pravica do javne podobe
    Privolitev v objavo fotografije v javnem glasilu se ne predpostavlja. Obstoj privolitve, kar je vprašanje volje, se presoja po pravilih civilnega prava. To velja tudi za takoimenovane "simbolne fotografije", ko časopisna hiša vzame za ilustracijo določenega objavljenega prispevka fotografijo iz arhiva.
  • 147.
    Sodba II Ips 190/2002
    16.5.2002
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
    VS06636
    ZMed člen 26, 26/4, 27, 31, 31/1-6, 44, 44/2.ZPP člen 318.
    zamudna sodba - pravica do objave popravka - sorazmernost dolžine popravka - fotografije
    Pri uporabi standarda sorazmernosti dolžine popravka v primerjavi z obvestilom, ki jo ima v mislih 27. člen ZMed, je primerjava toliko bližja čisto količinski primerjavi besedil, kolikor daljše je obvestilo.

    V časopisnem članku objavljeni fotografiji je pri presoji sorazmernosti popravka načelno mogoče pripisati določen pomen v primeru, ko je bilo prav zaradi fotografije besedilo obvestila lahko krajše, kakor bi bilo brez fotografije. Toda v obravnavanem primeru trem fotografijam ni mogoče pripisati funkcije dela obvestila.
  • 148.
    Sodba II Ips 229/2001
    18.4.2002
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS06624
    ZOR člen 154, 154/1, 200, 206, 206/1, 206/3.KZ člen 169, 171. ZJO člen 11, 12, 73, 74, 97.
    povrnitev gmotne in negmotne škode - denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - javna glasila - odgovornost novinarja - odgovornost izdajatelja časopisa - solidarna odgovornost - kritika dela javnega delavca
    Izdajatelj tiska in novinar glede škode, ki nastane zaradi objave članka, odgovarjata solidarno na podlagi prvega odstavka 206. člena ZOR. Odgovornost različnih izdajateljev tiska in različnih novinarjev za objavljene članke v teh tiskih, kadar deležev povzročiteljev pri nastanku škode ni mogoče ugotoviti (kakršen je deloma tudi ta primer), pa temelji na tretjem odstavku 206. člena ZOR.

    Za politike in ljudi, ki opravljajo družbeno pomembne zadolžitve, se terja in pričakuje, da je njihov prag tolerance do reakcij javnosti višji od običajnega ter je zato varstvo njihove osebnosti v zvezi z opravljanjem takega dela nižje kot pa v zadevah zasebnega pomena.
  • 149.
    Sklep II Ips 546/2000
    19.9.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS06216
    URS člen 34.ZOR člen 170, 200. ZJG člen 30.
    varstvo pravic osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi razžalitve pravice osebnosti - javna glasila - razžalitev v tisku - širjenje neresničnih dejstev - javne osebe - odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe - odgovornost glavnega urednika - povrnitev škode - denarna odškodnina
    Napačno je stališče, da bi bilo mogoče o javnih osebah na podlagi pravice do obveščenosti pisati tudi neresnična dejstva.
  • 150.
    Sodba II Ips 397/2000
    10.5.2001
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS06090
    ZOR člen 154, 154/1, 200, 206, 206/1, 367, 376, 376/1, 422. ZJO (1986) člen 11, 12, 73, 74, 97, 97/2.URS člen 34, 35, 39, 39/1. ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/3, 200.
    zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine - sosporništvo - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - predhodno vprašanje - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - identično vprašanje - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - odgovornost novinarja - odgovornost izdajatelja časopisa
    Delo novinarja in izdajatelja časopisa, v katerem novinar objavlja, se presojata po dveh različnih pravnih temeljih. Novinar je odgovoren po 11. in 12. členu ZJO v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZOR, izdajatelj časopisa pa po 73. in 74. členu ZJO, prav tako v zvezi s 154. členom ZOR.

    Začetek teka zastaralnega roka za odškodninski zahtevek zoper njiju je lahko različen. Odvisen je od trenutka, ko je oškodovanec izvedel za vsakega od njiju (prvi odstavek 376. člena ZOR).
  • 151.
    Sodba II Ips 514/2000
    22.2.2001
    MEDIJSKO PRAVO
    VS05882
    ZJG člen 10, 10/3.
    javna glasila - objava odgovora in / ali popravka - komentar odgovora in / ali popravka
    Tožnik zmotno zatrjuje, da predstavlja pojasnilo uredništva, v katerem ni navedeno nič drugega kot le to, da se zaradi prve nepravilne objave odgovor oziroma popravek še enkrat objavlja (tokrat na mestu, kot je bilo odločeno s sodno odločbo), z dodatkom vseh opr. št. sodnih odločb, ki so bile v postopku izdane in navedbo datumov njihove izdaje, kršitev prepovedi iz tretjega odstavka 10. člena ZJG (z zakonom prepovedani komentar odgovora in/ali popravka). Navedeno pojasnilo predstavlja le informacijo bralcem tožene stranke o tem, da je bilo treba zaradi korektne izpolnitve pravnomočne sodne odločbe, isto besedilo (tokrat na drugem mestu) še enkrat objaviti. S to informacijo pa tožena stranka ni prav z ničimer posegla v tožnikovo pravico ali pravni interes, ki bi bila pravno varovana.
  • 152.
    Sodba II Ips 319/2000
    25.1.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
    VS05795
    ZOR člen 154, 200. ZJO člen 41, 91.
    povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti v tisku - pasivna legitimacija - odškodninska odgovornost odgovornega in/ali glavnega urednika - višina denarne odškodnine
    Kadar sta odgovorni in glavni urednik različni osebi, odloča o objavi odgovorni urednik v skladu z zakonom - to pa pomeni, da za vsebino prispevka po določbah ZJO nosi polno odgovornost le odgovorni urednik.
  • 153.
    Sodba II Ips 555/99
    25.11.1999
    MEDIJSKO PRAVO
    VS04917
    ZJG člen 9, 9/1, 9/3, 13, 14.URS člen 155.
    objava v tisku - pravica do odgovora in popravka - tožba za objavo odgovora - vsebina odgovora in popravka - prepoved povratne veljave pravnih aktov
    Bistvena vsebina popravka in odgovora mora biti navedba dejstev. Vendar zaradi majhnih odstopanj od te zahteve odgovor oz. popravek ni utemeljen.
  • 154.
    Sklep III Ips 161/99
    17.11.1999
    MEDIJSKO PRAVO
    VS40563
    ZJG člen 9, 9/1, 9/3.
    javna glasila - pravica do odgovora na objavljene informacije - vsebina odgovora - prizadetost pravice ali interesa
    Tožena stranka je v osrednji informativni oddaji ravnanje tožeče stranke povezala z izrazi goljufija, ponujanje dvomljivih počitnic in nepravilno reševanje reklamacij. Če je tožeča stranka glede na tako vsebino spornega prispevka samo odgovorila na navedene trditve, ki so gotovo prizadele njene pravice in interes, potem ji ni mogoče očitati, da njen odgovor ni dopusten, ker da zavračanje navedenih očitkov ni dopustno, ker gre za mnenje oziroma komentar spornega prispevka. V nasprotju s poštenostjo in pravnim načelom sorazmernosti bi bilo, če bi nekdo objavljal prispevke z negativnim ocenjevanjem dogodkov, prizadetemu pa ne bi šla pravica do reagiranja na očitke.

    Vsebina prispevka daje okvir tudi za vsebino odgovora.
  • 155.
    Sklep II Ips 99/99
    30.9.1999
    MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04902
    ZJG člen 9, 13.URS člen 39, 40. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
    povrnitev gmotne škode - objava v tisku - pravica do odgovora in popravka - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini vlog pravdne stranke in vlogami
    Zaradi parcialnega povzemanja vsebine tožb v drugi civilni zadevi in zanemarjanja spremembe tožbenih zahtevkov, sodišče druge stopnje ni pravilno povzelo vsebine tožbenega zahtevka.

    Ni resnična navedba v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča, češ, da je novinarka v naslovu nad informacijo pravilno navedla toženo stranko s tem, ko je povzela le del njenega imena. Ministrstvo za pravosodje nima pasivne legitimacije, saj je le upravni organ države Republike Slovenije, ki je v tožbi in zlasti v tožbenem zahtevku pravilno navedena kot Republika Slovenija, s pristavkom: Ministrstvo za pravosodje. Tako parcialno povzemanje vsebine pomeni izkrivljanje celote. To se kaže tudi pri povzemanju datumov, od katerih tožnik zahteva plačilo premoženjske škode za različne mesece, ki jih je v različnih vlogah preračunaval bodisi v glavnici, bodisi v rentnem zahtevku za plačilo bodoče škode.
  • 156.
    Sklep III Ips 11/99
    10.6.1999
    MEDIJSKO PRAVO
    VS40256
    ZJG člen 9, 9/2, 11, 11/1.
    pravica do odgovora in popravka - obveznosti RTV organizacije - predložitev zapisa oddaj na vpogled - rok za vložitev zahteve za objavo odgovora ali popravka - začetek teka roka
    Če prizadeta stranka ne ve za točno vsebino prispevka, s katerim je prizadeta njegova pravica ali interes, je v ZJG določena v 1.

    odstavku 11. člena obveznost RTV organizacije, da zapise svojih oddaj da na vpogled zainteresirani osebi. Če RTV organizacija izroči zapis oddaje tako pozno, da prizadeta oseba ne more zahtevati objave odgovora v roku tridesetih dni od objave, potem razumljivo prične teči rok tridesetih dni za podajo zahteve za objavo tisti dan, ko prizadeta oseba prejme zapis oddaje. Drugačna razlaga bi omogočala RTV organizaciji, da bi se lahko izognila obveznosti objave odgovora oziroma popravka na tak način, da bi zavlačevala z izročitvijo zapisa oddaje in s tem onemogočila uveljavitev zagotovljene pravice prizadete osebe do odgovora na objavljeno informacijo.
  • 157.
    Sodba II Ips 179/98
    28.5.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS04799
    ZOR člen 154, 154/2, 154/7, 199, 200, 200/1, 200/2.URS člen 15, 15/3, 25, 35, 39, 39/2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. Kodeks novinarjev RS člen 2.
    povrnitev škode - denarna odškodnina - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - neresnična in žaljiva obdolžitev - preverjanje informacije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Le informacija, ki je resnična, lahko izpolni svoje poslanstvo v duhu omenjene človekove pravice oziroma svoboščine in takšno novinarjevo ravnanje je odgovorno in moralno. Do takšne informacije se mora novinar dokopati, če je to le mogoče. To mu nalaga tudi njegov stanovski kodeks (2. člen Kodeksa novinarjev Republike Slovenije z dne 29.11.1991). Najpreprostejši način je seveda (po načelu starih Latincev audi alteram partem) povprašati tistega, o katerem namerava novinar pisati, če je seveda to mogoče. In ne nekoga oblatiti, potem pa naj se ta opere sam. Le v primerih, če novinar kljub svoji skrbnosti nikakor ne more priti do dokazov o kakšnem dejstvu, sme o njem pisati na podlagi dosegljivih informacij. Če se te pozneje izkažejo kot neresnične in s tem tudi informacija, ki jo je posredoval sam, je mogoče terjati v morebitnem civilnem sodnem postopku tehtanje javnih in zasebnih interesov, svobode izražanja in osebnostnih pravic.

    Med preverljivo pa nepreverjeno informacijo, ki pomeni žaljivo neresnično obdolžitev, in tako storjenim posegom v osebnostno pravico ne gre iskati sorazmernosti.
  • 158.
    Sodba II Ips 413/98
    3.12.1998
    MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS04200
    URS člen 34, 35, 39, 40. ZJG člen 9, 13, 16, 16/2.ZOR člen 157, 198, 199.
    javna glasila - pravica do popravka in odgovora na objavljeno informacijo - prizadetost pravice ali interesa - obveznost objave odgovora - tožba za objavo odgovora - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
    Iztožljivosti pravice do odgovora na informacijo v smislu prvega odstavka 9. člena ZJG (in 40. člena Ustave RS) ni mogoče razlagati tako široko kot izvaja revizija. Predpostavka za uveljavitev take pravice je poleg običajne vsebine, ki jo je možno pripisati pojmu odgovora na objavljeno informacijo, tudi prizadetost pravice ali interesa tistega, ki zahteva objavo odgovora. Ta prizadetost pa mora biti navezana na dejstva in podatke iz informacije. Pri tem se pri pravici do odgovora opozarja še na javni interes "po seznanitvi z resničnimi dejstvi in podatki". Ker se z odgovorom odgovarja na dejstva in podatke, mora te vsebine vsebovati tudi sam odgovor oziroma jih mora obravnavati. Na podlagi tega je zaključiti, da je mogoče zahtevati odgovor le na informacije, ki vsebujejo dejstva in navedbe in ne na kakršnekoli (nanašajoče se na mnenja, polemiko in podobno) in da se mora odgovor nanašati na tako vsebino informacije. Ta zaključevanja imajo oporo tudi v 16. členu ZJG. Namreč take predpostavke za objavo odgovora na informacijo morajo biti izpolnjene, če naj se iztoži brezplačna objava odgovora. Od teh predpostavk neodvisne objave pa se lahko dosežejo le na druge načine, kot jih omogoča ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS. Splošna svoboda izražanja namreč nikomur ne zagotavlja pravice do objave njegovih mnenj v prav določenem časopisu, ker iztožljivost take pravice ni zagotovljena.
  • 159.
    Sodba II Ips 460/97
    30.10.1998
    MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VS04078
    URS člen 15, 15/1, 15/3, 15/4, 35, 39, 42, 59. ZOR člen 157, 157/1. ZDru člen 7, 7/1. ZPP-77 člen 186, 187. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/1, 11. ZDru Zakon o društvih (1974) člen 8, 8/1.
    denarna odškodnina - povzročitev škode - pravica do združevanja - ugotovitvena tožba - objava v tisku - zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda znanosti in umetnosti (svoboda umetniškega ustvarjanja) - članstvo v združenjih - javnost delovanja - podatki o članstvu - komercialni oglas - prostozidarstvo
    Če naj določba 157. člena ZOR doseže svoj namen, ne zadošča zgolj zahtevek na opustitev oziroma prepoved kršitve, ki še traja (glej A. Finžgar, Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1985, str. 47 in 48 ter A. Polajnar-Pavčnik, Temeljne pravice kot osebnostne pravice, v knjigi Temeljne pravice, Cankarjeva založba Ljubljana, 1997, str. 168). Glede na naravo kršitve in nevarnost, da se bodo kršitve ponovile, je potreben tudi zahtevek na preprečitev posega, uveljavljati je torej mogoče tudi prepovedno tožbo.

    V 1. odstavku 15. člena Ustave je določeno, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Če torej varstva ni mogoče doseči na enega od načinov, ki jih določa zakon, ga je mogoče uveljavljati neposredno na podlagi ustave same.

    Zasebnost ne zajema le "ozkega notranjega kroga posameznika in družine". Od primera do primera je treba ugotavljati vsebino tega pravnega standarda.

    Potrebno je ločevanje članstva (ki ni javno) od združenja in njegove dejavnosti (ki sta javna).

    Zahteva po objavi članstva nekega združenja lahko pomeni celo kršitev pravice do združevanja (42. člen ustave, 11. člen EKČP).

    Članstvo v določenem društvu pred vdorom javnosti ni varovano tedaj, ko to deluje nezakonito in ogroža javnost. V takšnem primeru je seveda v splošnem interesu, da javnost izve, ali je to res ali ne in kakšna nevarnost grozi.

    Komercialno področje na splošno ni izvzeto iz zaščite, ki jo zagotavlja 1. odstavek 10. člena EKČP, vendar pa mora biti stopnja zaščite manjša od tiste, ki je zagotovljena za izražanje "političnih" idej v najširšem pomenu, ker je svoboda izražanja v tem smislu tista, ki omogoča uveljavljanje vseh drugih vrednot iz konvencije.
  • 160.
    Sodba II Ips 134/98
    1.10.1998
    MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS04100
    ZJG člen 9, 9/3, 13, 14.URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40.
    človekove pravice in temeljne svoboščine - svoboda izražanja - pravica do popravka in odgovora - javna glasila - objava odgovora na informacijo in/ali mnenje
    Ustavna pravica svobode izražanja iz 39. člena je uperjena tako nasproti nosilcem javne oblasti, ki ne smejo protiustavno omejevati predvsem medijem pravice svobodno širiti vesti in mnenja po svojem izboru. Ta ustavna pravica proti tožniku, ki terja pravno varstvo zoper medije, že pojmovno ni mogla biti kršena.

    Čeprav ZJG pravico do popravka objavljenega obvestila in pravico do odgovora na objavljeno informacijo izenačuje v pogojih uveljavljanja (zaradi objavljene informacije mora biti prizadeta človekova pravica ali interes), vendar med njima ostaja razlika: namreč popravek lahko vsebuje samo dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo navedbe v objavljeni informaciji (vsebinsko in interesno je tako omejen), medtem ko je odgovor (ki ga ne zadeva navedena omejitev iz tretjega odstavka 9. člena ZJG) lahko širši, pogojen tudi z javnim interesom, da je javnost seznanjena z resničnimi dejstvi in podatki, vendar se lahko prav tako (kot popravek) nanaša le na informacijo (dejstvo).

    Mnenje je subjektivna sodba novinarja, do katere ima sicer pravico, le da mora biti v skladu z etičnimi merili (predvsem v načinu podajanja to je da ni pospremljeno z neprimernimi to je slabšalnimi izrazi). Zoper mnenje pa zakon o javnih glasilih ne nudi pravnega varstva.

    Pravno odločilno je, da tožnik z odgovorom pobija le mnenje novinarja, medtem ko je po določbah 9. člena ZJG mogoče zahtevati objavo odgovora le na objavljeno informacijo ter ni podana dolžnost objave odgovora po določbah 13. člena ZJG, če se odgovor ne nanaša na informacijo.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 9
  • >
  • >>