objava popravka – imenovanje odgovornega urednika – prizadetost pravice ali interesa – vsebina popravka
S člankom nista bila prizadeta tožnikova pravica ali interes, zato je utemeljeno zavrnjen zahtevek za objavo popravka.
Z delom drugega članka bi bila lahko prizadeta tožnikova pravica ali interes, vendar zahtevani popravek ne vsebuje izrecnega zanikanja nasprotnega dejstva ali dopolnitve edine sporne trditve. Vsebina tega popravka ne izpolnjuje kriterijev iz četrtega odstavka 26. člen ZMed.
vsebina popravka - pravica do popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - popravek obvestila
Ker se je tožnica o obravnavani temi izjavila v okviru prispevka, predlagani popravek pa kljub temu, da predstavlja delno dopolnitev sporočila, ki ga je tožnica podala v okviru spornega prispevka, jedra njenega že objavljenega sporočila ne spreminja, je sklep o obstoju odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed pravilen.
pravica do objave popravka - pogoji za objavo - obvestilo odgovornega urednika o neobjavi popravka - kršitev dolžnosti odgovornega urednika - civilnopravna sankcija kršitve
Kršitev dolžnosti odgovornega urednika, da prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvesti, kdaj bo objavljen zahtevani popravek oziroma, da zavrača zahtevo (8.odstavek 27. člena ZMed), prekršek po določbi 148.a člena ZMed, nima pa ta kršitev nobenih civilnopravnih sankcij, za kar se zavzema revident.
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 377. ZOR člen 154, 154/1, 199, 200. URS člen 15, 34, 39.
objava sodbe - nedenarna odškodnina - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - osebnostne pravice - pravica javnosti do obveščenosti - konkurenca ustavnih pravic - poseg v pravice zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - osebe javnosti - obtoženec v kazenskem postopku - razžalitev dobrega imena in časti
Kadar prideta v stik oškodovančeva osebnostna pravica in pravica javnosti do obveščenosti, je treba ugotavljati ravnovesje med obema pravicama in presoditi, ali je tožbeni zahtevek res tak, da upravičuje nujnost posega sodišča. V demokratični družbi ima tisk pomembno vlogo, zlasti kadar gre za tako imenovane osebe javnosti. V ta krog ne sodijo le osebe na določenih vodilnih političnih ali gospodarskih položajih, pa tudi ne samo znane osebe iz kulturnega ali zabavnega življenja, pač pa tudi osebe, ki so javnosti znane iz drugih razlogov in tudi samo v določenem časovnem obdobju, na primer iz velikih kazenskih procesov. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da sta v obravnavani zadevi obe sodišči pravilno presodili, da objava domneve o tožnikovem naročilu za umor v opisanih okoliščinah ne pomeni nedopustnega ravnanja.
pravica države do odgovora na informacijo v TV mediju - kritika dela državnih organov - konkurenca pravice do odgovora in pravico do svobode izražanja
Zaradi vloge, ki jo imajo v družbi, so državni organi podvrženi strogi presoji svojega delovanja in so zato dolžni trpeti višjo stopnjo kritike in ostra, neprizanesljiva, včasih pretirana mnenja, izražena v neredko polemičnih razpravah v javnosti. Objava odgovora bo v takih primerih mogoča, kadar bo šlo za informacijo o kakšni javni zadevi (ali odgovor nanjo), ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine, pretehta nad svobodo izražanja oziroma upravičuje poseg države vanjo.
pravica do objave popravka – rok za vložitev zadeve
Besedilo drugega odstavka 26. člena ZMed je jasno - objava popravka se lahko zahteva v tridesetih dneh od objave besedila. Le če zainteresirana oseba iz objektivnih razlogov za to objavo ni mogla zvedeti v okviru navedenega roka, lahko zahteva objavo popravka v 30 dneh od dneva, ko je za objavo zvedela. Po ugotovitvah sodišč je tožnik za sporno vsebino A. izvedel prej kot v 30 dneh od njene objave. Objavo popravka pri toženki bi moral zahtevati najkasneje 30. dan od objave A., in sicer ne glede na to, kako ali iz kakšnih razlogov in kdaj v okviru danega roka je zanjo izvedel.
uveljavljanje kršitev ustavnih pravic - pravica do popravka - svoboda izražanja - pravica do združevanja - pravica do peticije - pravna oseba
Kadar z izjavami v medijih očitno ni poseženo v ustavne pravice stranke, v katere poseg zatrjuje v tožbi, sodišče tožbo zavrže. Pravice do peticije imajo le fizične osebe, ki so državljani RS, ne pa tudi pravne osebe.
ničnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža - lastniški deleži v premoženju izdajatelja radijskega programa - omejitev svobode urejanja obligacijskih razmerij - soglasje ministrstva
Določilo prvega odstavka 58. člena ZMed je treba razumeti kot omejitev avtonomije volje pogodbenih strank. Za pridobitev lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma glasovalnih pravic nad določenim odstotkom je bilo namreč potrebno (poleg soglasja volj pogodbenih strank še) soglasje tretjega.
Soglasje pristojnega ministrstva je bilo v konkretnem primeru predpostavka za nastanek tistega dela Pogodbe, na podlagi katerega bi četrti toženec lahko pridobil poslovni delež, ki bi presegal dvajset odstotkov Radia. In ker četrti toženec po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ni pridobil soglasja iz prvega odstavka 58. člena ZMed, niso bile izpolnjene vse (splošne in posebne) predpostavke za nastanek Pogodbe v tem delu.
objava popravka - televizijska oddaja - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina in dolžina popravka
Določila 6. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (vrstic) besedila obvestila in popravka. Že sama opredelitev popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed kaže, da mora presoja izhajati iz vsebinskega izhodišča in ne (samo) količine.
Sodišče druge stopnje je televizijsko obvestilo obravnavalo kot celoto, presodilo pa je, da slikovnemu in glasbenemu delu obvestila ni mogoče pripisati takšnega pomena, da bi bil zaradi njiju besedilni del obvestila kakorkoli krajši. Sodišče se je res osredotočilo predvsem na količinsko primerjavo, vendar pa je treba upoštevati, da je primerjava toliko bližja količinski primerjavi, kolikor daljše je besedilo (tako sodba VS RS opr. št. II Ips 190/2002). Konkretno besedilo obvestila je razmeroma dolgo in pravilna uporaba pravnega standarda sorazmernosti popravka zato narekuje zlasti tudi upoštevanje njegove dolžine oziroma že sam obseg obvestila za presojo sorazmernosti narekuje predvsem "količinski" pristop.
pravica do odgovora - objava v tisku - odklonilni razlog
Pravica do odgovora je namreč sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika ob pogoju iz 26. člena ZMed. Objava odgovora ob izostanku odklonilnih razlogov je zato sestavni del medijske svobode.
pravica do objave popravka - resničnost obvestila - zloraba pravice - namen pravice do popravka
Pravica do popravka je sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika (pod že večkrat opisanim pogojem iz 26. člena ZMed). Objava popravka je zato sestavni del medijske svobode (eden izmed dveh polov medijske svobode), ne pa pravna sankcija za pravno kršitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VS0010466
ZOR člen 199.ZMed člen 18, 18/2.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - solidarna odgovornost - kršitev osebnostne pravice - vrednost izpodbijanega dela odločbe - žalitev v tisku - odgovornost izdajatelja - objava preklica trditev - preklic tujih trditev - namen preklica - protipravnost ravnanja novinarja
Izdajatelj časopisa ni pasivno legitimiran subjekt, ki bi lahko s preklicem v časopisu objavljenih izjav tretjih oseb o tožniku nudil slednjemu zadoščenje, predvideno kot eno izmed oblik povrnitve nepremoženjske škode z določbo 199. člen ZOR. Namena te oblike restitucije ni mogoče doseči z nekogaršnjim "preklicem" izjave, ki ni bila njegova, saj bi bil brez slehernega pomena tako za prizadetega, kot tudi za oblikovanje oziroma ustvarjanje mnenja drugih o njem.
ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 170, 170/1, 200, 200/1.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – javna oseba
Pisanju objektivno žaljivih in neresničnih dejstev ni mogoče odreči lastnosti protipravnosti s sklicevanjem na pravico do obveščenosti tudi ne v primeru, ko gre za javne osebe.
pravica do objave popravka - resničnost navedb v članku - vprašanje materialne resnice - prizadetost pravice oziroma interesa - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Neresničnost dejstev, ki so objavljena v članku, katerega popravek se zahteva, ni pogoj za uveljavljanje pravice do popravka. Ugotavljanje (ne)resničnosti teh dejstev tudi ni predmet dokaznega postopka.
objava popravka - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Upoštevajoč drugi odstavek 28. člena ZMed, v skladu s katerim mora biti popravek objavljen v prvi, le če prispe prepozno, pa v drugi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka, je bila tožba, ki bi jo moral tožnik vložiti najkasneje do 23.1.2005, vložil pa jo je šele 22.3.2005, vložena po poteku tridesetdnevnega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 33. člena ZMed.
ZMed člen 14, 18, 23, 23/1-2, 26, 26/1, 26/3, 31, 31/1-1, 31/1-2, 31/1-6, 33, 37. URS člen 40.
razlaga zakona - objava popravka obvestila - pojem obvestila - kvaliteta zahtevanega popravka - nesorazmerno dolgo besedilo - pasivna legitimacija odgovornega urednika - imenovanje odgovornega urednika
Razloge, iz katerih odgovorni urednik lahko zavrne objavo popravka, določa 31. člen ZMed. Slabe kvalitete besedila med temi razlogi ni. Morebitno nejasnost ali celo konfuznost besedila je zato treba presojati z vidika prve, druge in šeste alineje 31. člena ZMed.
Določbe o pasivni legitimaciji in o privilegirani subjektivni spremembi tožbe je treba razlagati ustavno skladno.
Odgovorni urednik ni dolžan objaviti popravka, če ta ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu ali pa, če je napisan žaljivo. Navedene okoliščine, ki izključujejo dolžnost objave popravka, so glede na naravo spora, razvidne iz tožbenega zahtevka. S tem v zvezi pa tudi zahtevek, ki vsebuje predlog takšnega popravka, ki ga odgovorni urednik ne bi bil dolžan objaviti, predstavlja neutemeljeno tožbo za objavo popravka.
URS člen 34, 35, 39.ZOR člen 170, 170/2, 200. ZJG člen 7.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - odgovornost novinarja - tisk - kolizija ustavno varovanih pravic - pravno varstvo - lažne informacije
Ob upoštevanju načela sorazmernosti je sodišče dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje, le v primeru divergentnosti obstoječih pravno (ustavno) varovanih interesov. "Pravica" do lažne informacije pa ni deležna nobenega (ustavno)pravnega varstva in zato ne more kolidirati s pravico do osebnega dostojanstva in osebnostnih pravic - s tem pa tudi ne upravičevati posegov vanje z učinkom morebitne izključitve protipravnosti ravnanja tožencev.