ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/2, 200. ZMed člen 6.
povrnitev nepremoženjske škoda – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – odškodnina – razžalitev v tisku – odgovornost izdajatelja – odgovornost novinarja - novinarstvo – objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - oblika krivde
Namen se nanaša na zavest o žaljivosti (neresničnosti) izjave in na hotenje novinarja, da se žaljiva (neresnična) izjava posreduje – kar predstavlja škodo v smislu drugega odstavka 170. člena ZOR, duševno trpljenje razžaljenega pa je le reflektirana manifestacija te škode (napisanega in objavljenega članka) ter pravno priznana oblika škode, zaradi katere lahko sodišče prisodi odškodnino.
OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VS0015757
OZ člen 134, 134/1. URS člen 35, 37, 39.
varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - varstvo tajnosti pisem - objava delov zasebnih pisem v knjigi - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic
Javnost ima legitimen interes za vpogled v zasebnost (med derivate katere spada tudi osebna korespondenca) posameznika, ki opravlja neko v javnosti prepoznavno funkcijo, praviloma tedaj, kadar so zasebne vsebine, ki omogočajo vpogled v mišljenje, značaj in konkretna dejanja tega posameznika, neizogibno in stvarno povezane s kakšnim predmetom splošnega javnega pomena ter lahko njihovo razkritje doprinese k splošni, javni razpravi o tej temi. Dopustnost odstiranja tančice zasebnosti je toliko večja, kolikor večji je demokratični družbeni pomen teme, ki je na tnalu, in kolikor večji je družbeni vpliv posameznika v zvezi z njo. Pomemben pa je tudi način, na katerega je zasebnost oziroma njen del prenesen v javnost, oziroma, povedano nekoliko drugače, pomembno je, kakšno obliko sporočanja zavzame tisti, ki zasebnost razkrije.
objava popravka v tisku – žaljiva vsebina – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odgovornost odgovornega urednika
Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da v ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta prej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena Zmed.
objava popravka – napačna objava popravka - rok za vložitev tožbe – začetek teka roka - načelo sorazmernosti
Res je, da se namen pravice do popravka lahko doseže le s hitrim odzivom na objavljeno obvestilo. Vendar pa doseganje hitrega odziva ne sme iti na račun prikrajšanja prizadetega glede možnosti za uresničevanje pravice do popravka. Subjektivni interes mora biti postavljen pred interes javnosti. To bistvo oziroma jedro pravice do popravka je treba upoštevati tudi pri razlagi 33. člena ZMed.
V primeru, ko odgovorni urednik popravek objavi na nepravilen način bodisi v roku za objavo popravka ali pa kasneje, vendar še pred potekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, 30-dnevni rok teče od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z ZMed. S takšno razlago se prizadetemu omogoči, da ustrezno zavaruje svoje osebnostne pravice, obenem pa se rok za vložitev tožbe v najslabšem primeru podaljša le za 30 dni.
URS člen 37, 40. ZMed člen 30, 37, 44, 44/2. ZPP člen 187, 187/2, 191, 191/2.
pasivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - subjektivna sprememba tožbe - odgovornost odgovornega urednika - smiselna uporaba določb ZPP - pravica do popravka - privilegirana sprememba tožbe - pravica do objave - prenehanje stranke v postopku - prenehanje delovanja medija med postopkom
Situacija, ko med pravdo medij preneha delovati, v ZMed ni izrecno urejena. Ta zahteva, da jo sodišče reši z upoštevanjem rešitev v podobnih primerljivih situacijah in z upoštevanjem posebnosti iz samih medijskih sporov. Smiselna uporaba določb ZPP za nerešena vprašanja po drugem odstavku 44. člena ZMed pomeni prav to, torej upoštevanje specifike tovrstnih sporov. V tej zadevi pomeni prenehanje delovanja medija okoliščino, ki se je spremenila po vložitvi tožbe in povsem neodvisno od volje ali ravnanja tožnika. Njeno obravnavanje le v okviru splošne procesne ureditve v ZPP in brez upoštevanja posebnosti medijskih sporov bi namreč povsem izvotlilo ustavno varovano človekovo pravico do popravka in odgovora iz 40. člena URS. Še več: onemogočilo bi tudi pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS iz razlogov, ki so povsem izven sfere prizadetega. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča ustavnoskladna taka povezava 37. in 30. člena ZMed, da lahko prizadeti tudi v primeru prenehanja delovanja medija med samim pravdnim postopkom subjektivno spremeni tožbo tako, da namesto dosedanjega glavnega urednika toži izdajatelja medija ali njegovega pravnega naslednika brez potrebne privolitve prejšnjega in novega toženca.
Tožnik je prvo toženko tožil kot glavno urednico prejšnjega medija in z dodatno podlago kot glavno urednico novega primerljivega medija. Prvostopenjsko sodišče je obravnavalo obe pravni podlagi in presodilo, da nista utemeljeni, tožnik pa je v pritožbi izpodbijal predvsem razloge, da naj že v času prvega sojenja ne bi bila podana pasivna legitimacija prve toženke, ker je bila takrat na porodniškem dopustu. Tožnikova revizijska trditev, da postopka proti prvi toženki ni nadaljeval na podlagi njene prejšnje funkcije, je torej povsem neresnična. Pasivna legitimacija prve toženke je s prenehanjem izdajanja prejšnje publikacije prenehala, saj odgovorni urednik v sporu zaradi objave popravka ali odgovora ni pasivno legitimiran kot fizična oseba, temveč le zaradi svoje funkcije glavnega urednika. V primeru prenehanja delovanja medija pa zakon tudi ne uvaja pasivne legitimacije odgovornega urednika drugega primerljivega medija.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZMed člen 93, 93/6, 109, 109/3-1, 109/3-2. ZUP člen 2, 2/1, 213, 214, 214/1-3.
medijsko pravo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – določnost izreka – strokovno nadzorstvo – začasen preklic dovoljenja – upravni ukrep – odločanje po ZUP – odstop od sodne prakse – zavrnitev revizije
Izrek izpodbijane odločbe, s katero je Agencija revidentki začasno preklicala dovoljenje za izvajanje televizijske dejavnosti, je pravilen, saj je v skladu z 213. členom ZUP in tretjim odstavkom 109. člena ZMed. Agencija pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v okviru strokovnega nadzorstva nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev v izreku odloči zgolj o revidentkini pravici ali obveznosti in ob ugotovitvi neizpolnjevanja naložene odprave nepravilnosti zgolj izreče upravni ukrep, ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto, pa so del obrazložitve odločbe in ne del izreka (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – MEDIJSKO PRAVO
VS2005797
ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZMed člen 145, 145/1-1.
pisna odločba o prekršku – sestavine odločbe – opis dejanja – čas storitve prekrška - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – razvid medijev – vodenje razvida – zakonski znaki prekrška
Čas storitve prekrška, ki mora biti v izreku pisne odločbe o prekršku vsebovan v opisu dejanja, v konkretnem primeru predstavlja zakonski znak storilcu očitanega prekrška (po prvi alineji prvega odstavka 145. člena ZMed, ki ga stori odgovorna oseba pravne osebe, če pristojno ministrstvo v petnajstih dneh od prenehanja izdajanja tiskanega medija ne obvesti o prenehanju), obenem pa predstavlja odločilno dejstvo, ki se nanaša na opredelitev storilčevega statusa.
V primeru, ko se popravek nanaša na mnenje, je zato treba upoštevati, da mora popravek skupaj s prvotno izraženim mnenjem tvoriti logično celoto, iz katere je mogoče razbrati stališče predlagatelja popravka, zakaj naj bi bilo mnenje oprto na neobstoječa dejstva ali premalo argumentirano.
Zanikanje trditev, ki v kontekstu sporne televizijske oddaje sploh niso bile aktualizirane, v nobenem primeru ne more predstavljati popravka v ožjem smislu, ker ne predstavlja zanikanja oziroma popravljanja teze, ki je bila izpostavljena v televizijski oddaji.
objava popravka – odklonilni razlog – vsebina popravka – mnenje – trditve o dejstvih
Popravek, ki je kombinacija zanikanja mnenjske navedbe in trditev o dejstvih, na katerih to mnenje temelji, in zanikanja pavšalne mnenjske navedbe, ki ni podkrepljena s podatki o dejstvih, ter kratke trditve o zakonitem delovanju tožnika, ustreza standardu popravka v širšem smislu iz četrtega odstavka 26. člena ZMed, saj bistveno dopolnjuje jedro sporočila iz prispevka.
mediji - objava popravka obvestila - pravica do popravka – povezava med objavljenim obvestilom in popravkom – komentar načina dela novinarja – žaljivost popravka – zavrnitev zahteve za objavo popravka
Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več zgolj na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZMed), temveč komentira način izjavljanja in dela dveh poimensko navedenih novinarjev na način, ki je tudi žaljiv (peta alineja prvega odstavka 31. člena ZMed).
URS člen 39, 39/1, 40. ZMed člen 26, 26/1, 42, 42/1, 42/2.
pravica do objave popravka - pravica do svobode izražanja - javni interes - konkurenca ustavnih pravic - svoboda tiska
Pravica do objave odgovora ni pravica dostopa do medijev in tudi ni izraz pravice svobode izražanja, pač pa vanjo posega. Zato že zakon, še v večji meri pa sodna praksa pri njunem varstvu opredeljujeta in iščeta ustrezno ravnovesje med tema pravicama. Tisti kriterij, ki posameznika upravičuje do posega v svobodo tiska, je javni interes. Zakon ne opredeljuje, kaj je javni interes. Zato njegovo vsebino ugotavlja in presoja sodišče ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega primera in tehtanju obeh konkurenčnih si pravic.
Tožnikovo ime je navedeno v naslovu članka in tudi vsebina se tiče pretežno tožnika, njegovega poslovnega delovanja (zastopanja gospodarskih družb), povezanosti z drugimi osebami in možnega izkupička, ki bi ga lahko dosegel v primeru prodaje določenih zemljišč. Že zgolj to kaže, da je pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed izpolnjen.
pravica do odgovora - javni interes - odgovor na odgovor
Prispevek, katerega objavo želi doseči v tem pravdnem postopku, pomeni že odgovor na odgovor(e) na njegov prispevek. S tem resda delno dopolnjuje prvotno sporočilo, a bistva (jedra) prvotnega, že objavljenega sporočila ne spreminja oziroma bistvena vsebina nadaljnjega prispevka obravnava isto, javnosti že predstavljeno temo. To pa pomeni, da v interesu javnosti ni (več) nadaljnje predstavljanje informacij o isti temi.
javni razpis za dodelitev radijske frekvence – izbira ponudnika
Glede na dejansko ugotovitev tožene stranke, da ponudba Radia A ni enaka niti podobna izbiri drugih ponudnikov, ni podlage za uporabo petega odstavka 104. člena ZMed, po katerem ima v primeru podobnih ali enakih ponudb prednost ponudnik s sedežem na območju, kateremu je program namenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VS0012572
ZPP člen 367, 367/1, 367a, 367a/1, 367a/1-2, 367c, 367c/2, 367c/3. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – razvoj prava prek sodne prakse – razžalitev dobrega imena in časti – odgovornost izdajatelja TV programa - oznaka klošar – protipravnost - obrazložitev obstoja vzročne zveze – dopustitev revizije
Predvsem za razvoj prava prek sodne prakse bi bila lahko pomembna odločitev Vrhovnega sodišča, ali je ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah v televizijskem prispevku oznaka klošar, za katero tožnik meni, da se nanaša nanj, lahko pomenila protipraven poseg v njegovo čast.