Pravilna je ocena sodišč prve in druge stopnje, da kritike dela javne agencije, ki izvaja tehnično-strokovno podporo (izračun pokritosti) upravnemu organu, ki odloča o izdaji soglasja pri medijskih prevzemih in za katero ni značilno politično odločanje, ni mogoče enačiti s kritiko dela državnih organov. Vsebina in namen pravice do popravka je, da se v primeru, ko je obvestilo objektivno takšno, da lahko posega v pravice oziroma interese prizadete osebe, tej osebi da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče, pri tem pa je institut objave popravka ločen od vprašanja, kaj je resnično. Pravilna je ocena, da obravnavano besedilo popravka ni objektivno žaljivo in ima sporočilni učinek zanikanja oziroma dopolnjevanja novinarjevih navedb v članku in ne žaljivega obračunavanja.
objava popravka - aktivna legitimacija - ugled pravne osebe - odklonitveni razlog - kolizija ustavnih pravic
Tožeča stranka je združenje ... Po presoji Vrhovnega sodišča zato bistvo novinarskega prispevka, ki se nanaša na najdbo sadik indijske konoplje pri njenem predsedniku kot posamezniku, v to njeno družbeno vlogo (in s tem povezane pravice in interese) bistveno ne posega. Čim je tako, pa bi bilo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ustavno neskladno poseženo v uvodoma opisane ustavne pravice nasprotne stranke.
ZMed člen 33, 33/2. OZ člen 345, 367. ZPP člen 112, 112/1, 112/8, 112/9.
mediji - tožba za objavo odgovora ali popravka - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - vložitev tožbe na nepristojno sodišče - prekluzivni rok - zastaralni rok
Za sojenje v sporih za objavo odgovora ali popravka (33. člen ZMed) so pristojna okrajna sodišča. Določba 367. člena OZ varuje le zastaralne, ne pa tudi prekluzivnih rokov.
ZMed člen 26, 26/4, 27, 31, 31/1, 42, 42/1, 42/2. ZPP člen 360, 361/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - zmotna uporaba materialnega prava - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - mediji - objava popravka - odklonilni razlogi - povezava med objavljenim obvestilom in popravkom
Dolžnost opredelitve pritožbenega sodišča obstaja le glede strankinih stališč in argumentov, s katerimi je utemeljila pravno sredstvo, ne pa tudi glede tistega, na kar je treba pri odločanju o pravnem sredstvu paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče meni, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, tega ni treba posebej argumentirati.
Temeljni pogoj za objavo popravka je, da se nanaša na predhodno objavljeno besedilo.
Izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, zato je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018207
EKČP člen 10. URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 178, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina - preklic izjave - objava opravičila - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - žaljivost trditev - žaljiva obdolžitev - resničnost dejstev - vrednostna sodba - mnenje
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Ločiti je treba med objavo dejstev, ki lahko škodujejo dobremu imenu, in med objavo mnenja, ki vsebuje (žaljive) vrednostne sodbe. Pri slednjih po naravi stvari ni mogoče (drugače kot pri dejstvih) zahtevati, da bi bile podvržene dokazovanju resničnosti. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, tudi vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih.
Bistvena sporočilnost spornega časopisnega prispevka se nanaša na stanje stanovanja, ki ga je S. R. oddala v najem tožnici in na potek sodnih postopkov, ki so bili povezani s posestjo navedenega stanovanja. Trditve v predlaganem popravku (npr. trditev, da S. R. ni lastnica hiše, da tožnica v stanovanju ni naselila golobov in na njihovo obnašanje ni mogla vplivati) ne predstavljajo relevantnega zanikanja dejstev v spornem prispevku in zato s popravkom nedvomno ne bi bil vzpostavljen logičen diskurz med stališči novinarja in predlagateljico popravka, ki bi uporabnikom medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku.
Pravna podlaga pravice do popravka je podana že na ustavni ravni (40. člen Ustave). Z zakonom je mogoče določiti le način uresničevanja te pravice (način uresničevanja pravice pa ne more posegati v samo substanco pravice). Normativna hipoteza 40. člena Ustave ne predvideva, da bi moralo biti obvestilo, katerega popravek se zahteva, netočno, neresnično.
Določbe šeste alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (vrstic) besedila obvestila in popravka. Že sama opredelitev popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed kaže, da mora presoja izhajati iz vsebinskega izhodišča in ne (samo) količine.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave).
Ker iz njegove vsebine ne izhaja nič, kar bi bilo objektivno žaljivo oziroma bi lahko šlo na rovaš prikrajšanja tožničine ustavne pravice do popravka, je bilo treba revizijske očitke tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljene.
mediji - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - prizadetost interesa ali pravice
Osnovni pogoj za uresničitev pravice do objave popravka je prizadetost posameznikovega interesa ali pravice.
Kot izhaja iz ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje ter objavljenih obvestil, tožničino ime (Z. A. A.) ni navedeno v naslovu prispevkov in vsebina prispevkov v svojem bistvu ne posega v interese ali pravice politične stranke (Z. A. A.), temveč se nanaša samo na A. A. (kot nekdanjo premierko). Že samo to kaže, da pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ni izpolnjen, saj se oba prispevka ukvarjata z A. A. in njeno kandidaturo za evropsko komisarko.
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
mediji - pravica do objave popravka - razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlogi - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (četrti odstavek 26. člena ZMed). Če zahtevani popravek nima takšne vsebine, ga odgovorni urednik ni dolžan objaviti (odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed).
objava popravka - razlogi za odklonitev objave popravka
Revidentkine trditve o nepopolnem navajanju razlogov za razrešitev A. A. ne pomenijo prizadetosti njene pravice ali interesa v smislu 26. člena ZMed, saj glede na razsodbo Vrhovnega sodišča, da je bila sporna razrešitev nezakonita, takšnemu zavzemanju jemlje pravno relevantnost.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017926
OZ člen 134, 352, 365. ZPP člen 181. URS člen 15, 34, 35, 39.
povrnitev nepremoženjske škode - osebnostne pravice - varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - zastaranje odškodninske terjatve - objava na medmrežju - spletni dnevnik (blog) - pravica do svobode izražanja - razžalitev
Četudi je medmrežje jemati kot del modernega odprtega dialoga, po prepričanju Vrhovnega sodišča zapis prvega toženca ni bil namenjen obveščanju javnosti ali iskanju resnice, temveč izključno osebni diskvalifikaciji tožnice, ki se izraža v potvarjanju dejstev in ima za namen zgražanje in sramotenje z vidika splošno prejetega družbenega konsenza, da se odkrito in pogosto spolno udejstvovanje za mlado žensko ne spodobi (še posebej, če je namenjeno drugim ciljem kot reprodukciji).
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
mediji - pravica do popravka - popravek v ožjem smislu - zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlogi - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (četrti odstavek 26. člena ZMed). Če zahtevani popravek nima takšne vsebine, ga odgovorni urednik ni dolžan objaviti (odklonitveni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed).
dopuščena revizija - mediji - objava sodbe - objava opravičila - fotografija - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - primerjava družinskih fotografij - satira
Sodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama.
Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj bi jim po predhodni omamljenosti z morfijem Martha Goebbels v usta namestila ampule cianida, vse seveda ob vedenju in strinjanju moža. Prav ta strašljiva zgodovinska dejstva iz preteklosti družine Goebbels so tista pomembna okoliščina, ki opravljeno primerjavo kljub temu, da je tožnik politik in da naj bi bil namen objave kritika njegovih metod politične propagande, postavijo v povsem drugačen kontekst.
mediji - fotografija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - relativno javna osebnost - kritika političnega delovanja - javna razprava - primerjava družinskih fotografij - vmesna sodba
Glede tožnice kot zgolj relativne osebe iz javnega življenja naslov in tekst nad fotografijama pri bralcu ne omejujeta asociacij na politično delovanje njenega moža, temveč mu puščata pojmovno odprt miselni tok, ki pa ga ravno fotografiji z načinom objave usmerjata v primerjavo fotografiranih družin in posameznih družinskih članov, ne pa morebiti v primerjavo političnega lobiranja tožničinega moža in Goebbelsa. S tako obliko izražanja je tožena stranka nedopustno posegla v osebnostne pravice toženke.
Pravica do popravka je obličnostna (formalnopravna) pravica ustavnega ranga (40. člen Ustave), katere namen je varstvo raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki utegnejo biti prizadeti zaradi novinarskega obvestila (prispevka). Način njenega uresničevanja je tak, da posega v svobodno uredniško politiko medijev in s tem torej v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave), posredno pa tudi v svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) izdajatelja medija.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
Vprašanje resnice se v okviru instituta pravice do popravka obravnava na povsem drugačni metodološki ravni. Gre za metodo, ki jo izraža latinski rek
audiatur et altera pars
(naj se sliši tudi druga stran). Tisti, ki je bil z objavo obvestila prizadet v svojih pravicah ali interesih, ima pravico, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu. Vprašanje resničnosti se na tej točki z vidika pravice do popravka konča
–
od tu dalje je na avditoriju, da presoja, katera od obeh strani (oziroma koliko) ima prav.
Pri presoji, ali je odgovorni urednik pravilno upošteval izključitveni razlog, ki se nanaša na vsebino predlaganega popravka (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZMed), je treba upoštevati namen instituta pravice do popravka. Relevantno polje presoje je tako na eni strani omejeno s pravico tistega, ki mu je bila zaradi objavljenega obvestila prizadeta pravica ali interes, da od odgovornega urednika zahteva brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega obvestila. Na drugi strani pa je to polje nedvomno omejeno tudi z interesom javnosti (javnim interesom), da se med stališči novinarja in predlagateljem popravka vzpostavi logičen diskurz ki bo uporabniku medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku. Ta interes nedvomno ni tako poudarjen kot pri presoji v zvezi s pravico do odgovora na objavljeno informacijo (primerjaj določbo 42. člena ZMed), vendar relevantnega vpliva ni mogoče izključiti.