ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2. URS člen 39, 40, 74.
mediji - pravica do objave popravka - pogoji za objavo popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka - vsebinsko zanikanje - poslovna skrivnost - ugled in dobro ime pravne osebe - kolizija ustavnih pravic - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - zavrnitev zahteve za objavo popravka
Konkretne okoliščine obravnavane zadeve niso takšne, da bi za varstvo tožničinih pravic zadoščalo že golo zanikanje navedb v objavljenem besedilu. Ker objavljeni prispevek temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, je njihovo zanikanje oziroma prikaz nasprotnih dejstev mogoč le ob enaki ravni konkretiziranih podatkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00016537
OZ člen 179. URS člen 35, 39. ZPP člen 7, 7/1, 212.
povrnitev nepremoženjske škode - mediji - kršitev osebnostnih pravic v tisku - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost - odgovornost izdajatelja - pravica do svobode izražanja - medijska svoboda - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - dobra vera - novinarska etika - razkritje vira informacij - anonimnost vira informacij - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dokazovanje - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dopuščena revizija
V judikaturi ESČP je utrjeno stališče, da je pravica zagotavljati anonimnost virov sestavni del novinarjeve svobode izražanja. Gre za eno temeljnih dolžnosti novinarjev, ki se je razvila iz bistva in nujnosti novinarskega dela. Za svobodo tiska je namreč informiranje javnosti s pomočjo anonimnih virov ključnega pomena. Mnoga pomembna novinarska razkritja temeljijo prav na virih, ki so informacije pripravljeni posredovati le v primeru zagotovitve njihove anonimnosti, medtem ko uradnih informacij ne želijo dati niti pozneje sodelovati pri dokazovanju v sodnih postopkih. Z onemogočanjem poročanja na podlagi anonimnih prijav oziroma virov bi lahko bila prizadeta pomembna vloga tiska kot varuha demokracije in njegova zmožnost javnosti posredovati informacije, posledično pa bi bila okrnjena zmožnost javnosti preko tiska izvrševati nadzor nad ravnanjem oblasti. Pravice zagotoviti anonimnost informantov zato ni mogoče šteti za nekakšen novinarski privilegij, temveč zlasti kot del pravice javnosti do obveščenosti.
Po kriterijih ESČP se ocena, ali je imel novinar utemeljen razlog verjeti v objavljena dejstva oziroma ali je bil v dobri veri, ne preverja z razkritjem identitete vira in tehtanjem o njegovi kredibilnosti oziroma zanesljivosti. Vira ni dolžan razkriti in ga k temu v pravdnem postopku ni mogoče niti prisiliti. Vendar pa je dejstvo, da članek temelji na anonimnem viru, ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji novinarske skrbnosti. Novinar se odgovornosti za posredovane neresnične podatke namreč ne more razbremeniti le s sklicevanjem, da mu jih je posredoval "zanesljiv" anonimen vir.
načelo kontradiktornosti - dokazovanje - zaslišanje priče - razkritje vira informacij - zaščitena priča - pravica do svobode izražanja - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - skrbnost novinarja -
ZMed člen 26, 26/4, 27, 31, 31/1, 31/1-2. URS člen 39, 40, 74.
pravica do popravka po določbah Zakona o medijih - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - vsebina popravka - sporočilni pomen besedila - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - kolizija ustavnih pravic
Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja prispevka in vsebino objave. Sicer bi se popravek kot celota sprevrgel v pravno nezavarovano pravico dostopa do medijev.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 35.
mediji - pravica do objave popravka - pogoji za objavo popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka
Zavrnitev popravka iz razloga nejasnosti bi bila utemeljena le, če bi se nanašala na pojasnila glede bistvene vsebine popravka ali če bi bilo celotno besedilo popravka tako konfuzno, da bralec ne bi mogel ugotoviti, v čem in s čim popravek objavljeno obvestilo sploh izpodbija. Zaradi nejasnosti posamezne povedi, ki sporočilnega jedra popravka ne zadeva, objave popravka ni dopustno zavrniti.
mediji - pravica do popravka - varstvo časti in dobrega imena - vsebina popravka - odklonitveni razlogi - zavrnitev zahteve za objavo popravka - vsebinsko zanikanje - zavajajoč popravek - pravica javnosti do obveščenosti - objektivno informiranje javnosti - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Koncept pravice do popravka ne zajema zgolj vidika uresničevanja posameznikove pravice do varstva dobrega imena, časti in zasebnosti ter ustavno varovane pravice do dostojanstva, temveč tudi vidik zagotavljanja celovite in uravnotežene podobe dogajanja in v tem okviru zlasti varovanja interesa javnosti po objektivni in vsestranski informiranosti. Popravek zato ne sme biti zavajajoč, saj bi bil v nasprotnem primeru interes javnosti prizadet. Prav tak pa bi bil popravek, ki so ga glede plačljivosti programov predlagale tožnice. Ne izpodbija namreč bistva sporočila spornega prispevka, temveč poskuša v dialog vnesti argument, ki vsebinsko tja pravzaprav sploh ne sodi - t. i. metábasis eis állo génos. Gre za argumentacijsko taktiko diverzije ali odvračanja pozornosti.
V primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
V konkretnem primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, ki so zlahka preverljivi, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
mediji - pravica do popravka - varstvo osebnostnih pravic - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - arhivsko gradivo
Če naj bo odločilen, prevladujoč in pri razlagi v vseh pogledih dominanten interes prizadetega posameznika varovati svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost ali dostojanstvo), kar jasno izhaja že iz samega besedila tretjega odstavka 26. člena ZMed ("vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali ineres"), potem njegova pravica do popravka ne more biti odvisna od tega, ali je objavljena medijska vsebina arhivske narave in ali je bilo to (arhivska narava) prejemnikom znano.
Za razlago tretjega odstavka 26. člena ZMed zato ni pomembno, kdaj je sporna medijska vsebina nastala, ampak je odločilno, kdaj je bila objavljena ter ali je s tako (katerokoli že) objavo, lahko prizadet posamezničin interes.
ZMed člen 26, 26/1, 26/2, 31, 31/2-2, 31/1-7. ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
pravica do objave popravka - zahteva za objavo popravka - rok za vložitev zahteve - subjektivni rok - začetek teka roka - zamuda roka - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti
Po mnenju Vrhovnega sodišča je treba šteti, da upravičenec za objavo izve, ko se seznani ali bi se lahko seznanil z vsebino objavljenega prispevka, saj bi bila brez tega (ob obstoju siceršnjih zakonskih predpostavk) izničena njegova ustavna pravica do objave popravka. Čeprav je subjektivni rok določen zaradi varstva interesov upravičenca in ne zaradi omejevanja njegove pravice zahtevati objavo popravka, se tudi od njega pričakuje ustrezna stopnja skrbnosti: če izve za objavo prispevka, mora tudi sam poskrbeti za seznanitev z njegovo vsebino. S tem, ko brez utemeljenega razloga odlaga seznanitev z vsebino prispevka, za katerega objavo ve, ne more odložiti pričetka teka subjektivnega roka.
Na načelni ravni sicer ni mogoče zanikati pravice do popravka zgolj z zanikanjem objavljenega. A popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi ustavno zavarovane pravice nasprotne stranke povsem izvotlil, pravica do popravka pa bi postala sama sebi namen.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/4. ZMed člen 68, 68/1, 92, 92/2. - člen 7.
z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Določbo 7. člena Uredbe AKOS uporabi v primeru, ko se med nadzorom pojavi dvom, ali je določeno avdiovizualno delo slovensko ali ne. Odločitev ministra, pristojnega za kulturo, pomeni zgolj ugotavljanje dejstev v postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznih kvot slovenskih avdiovizualnih del televizijskih programov. Izpodbijani sklep torej predstavlja razmerje med AKOS-om ter ministrom in posledično dokončno odločitev samo za AKOS, ki je na to mnenje vezan. Če pa bo poseženo v pritožnikov pravni položaj, bo imel ta zagotovljeno sodno varstvo v postopku nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za televizijske programe.
Ker gre za obrambo prizadetih materialnopravnih pravic in interesov, se mora popravek nanašati na tisto vsebino novinarskega prispevka, ki je v pravice ali interese prizadetega zarezala, in ne v neke obrobne ter z vidika prizadete materialnopravne sfere nebistvene dele novinarskega prispevka.
URS člen 15, 27, 27/1, 39, 40, 74. ZMed člen 26, 31.
mediji - objava popravka - odklonitveni razlog - vrsta mediji - televizijska oddaja - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - odredba o hišni preiskavi - preiskovalna dejanja - kolizija ustavnih pravic
Odredba o hišni preiskavi je eno izmed preiskovalnih dejanj, ki jih predvideva XVIII. poglavje ZKP, zato njena vsebina nujno ne dokazuje vseh zakonitih dejanj, za katere obstajajo sumi ali razlogi za sum, da jih je določena oseba (osumljenec) storila ali sodelovala pri njih in ki so praviloma razvidni iz odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS0018766
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 179.
dopuščena revizija - mediji - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do zasebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne presoje vprašanja ali je toženec protipravno posegel v zasebnost tožnika in v njegovo čast in dobro ime.
avtorska pravica - varstvo avtorskih pravic - pridobitev informacij javnega značaja - novica - video posnetek - intervju - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - omejitve avtorske pravice - dopuščena revizija
Zgolj dejstvo, da so bile besede predsednika tožeče stranke posredovane kot posneti intervju, ne spremeni ugotovitve, da v njem podane informacije oziroma stališča dopolnjujejo sporočilno vrednost novice v posredovanem sporočilu za javnost. Razlika med pisanim in (video) posnetim sporočilom je zgolj v mediju kot sredstvu prenosa informacije, ne pa v njunem namenu in posledično avtorskopravnem varstvu.
Ob ugotovitvi sodišča, da se besedilo popravka objavljenega obvestila, katerega objavo je tožeča stranka zahtevala od tožene odgovorne urednice, in besedilo popravka objavljanega obvestila, katerega objavo zahteva tožeča stranka sedaj s tožbo, bistveno razlikujeta, saj je besedilu po tožbi dodan še en naslov, je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tega ni mogoče obravnavati kot pomoto. Prvi odstavek 27. člena ZMed določa, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev in da so dopustni le pravopisni popravki, če se prizadeti s tem strinja. Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da je v skladu z namenom ZMed in ureditve pravice do popravka, da je predmet tožbe za objavo popravka lahko le popravek, ki je bil prej predhodno naslovljen na odgovornega urednika in ne popravek, ki ga tožnik predstavi šele v pravdi (II Ips 510/2009). V takšnem primeru gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen in je to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018628
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39. ZPP člen 212, 229, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - zaslišanje priče - razkritje vira informacij - zaščitena priča - pravica do svobode izražanja - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - skrbnost novinarja - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v pravdnem postopku, zaradi načela kontradiktornosti, stranka, ki se v zvezi z dobro vero sklicuje na neimenovan vir oziroma vir, katerega identitete ne želi razkriti, dolžna na zahtevo nasprotne stranke, identiteto vira razkriti sodišču? S tem v zvezi, ali je v pravdnih postopkih pričo, katere identitete stranka ne želi razkriti oziroma jo razkrije le sodišču, mogoče zaslišati kot zaščiteno pričo s prikritjem oziroma popačenjem glasu ali videza?
2. Ali v okviru pravice do svobodnega izražanja skrbnost novinarja predpostavlja, da novinar informacijo, ki jo je dobil od neimenovanega vira, še dodatno preveri?
Zakon daje pravico zahtevati objavo popravka na vsako objavljeno obvestilo, s katerim sta bila prizadeta pravica in pravni interes posameznika, ne glede na to, ali je bilo sporno obvestilo kasneje dopolnjeno ali spremenjeno. Tej zakonski dolžnosti se odgovorni urednik ne more izogniti tako, da naknadno, v obliki novega članka ali prispevka, objavi informacije, ki se deloma ali v celoti pokrivajo z vsebino zahtevanega popravka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018564
URS člen 15, 15/3, 22. ZMed člen 39, 39/2. ZPP člen 342.
mediji - pravica do objave popravka - postopek s pritožbo - vročitev odgovora na pritožbo - kolizija ustavnih pravic - pravica do izjave v postopku
Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zakonodajalec tudi v ureditvi postopka po ZMed imel ustavno dopusten razlog, da je v postopku s pritožbo zoper odločitve o pravici do objave popravka ali odgovora izključil uporabo določb ZPP glede vročitve pritožbe nasprotni stranki in možnost odgovora na pritožbo. Razlog učinkovitosti in pospešitve postopka je namreč pri odločitvi v zvezi s pravico do popravka ali odgovora ključen, saj lahko daljši časovni zamik pravico popolnoma izvotli. Vendar pa omenjeni ustavno legitimni cilj v zadevnih primerih, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremeni, premočno trči od ustavno pravico do izjave nasprotne stranke.