2.

VSRS Sklep II DoR 456/2025

7.1.2026

CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO

VS00090267

ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.

objava popravka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije

I. Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali Zakon o medijih v primerih, ko je obvestilo vsebinsko strukturirano in prepleteno tako, da ni mogoče razločiti, ali se posamične trditve nanašajo na pravno osebo ali na njenega zakonitega zastopnika, priznava pravni interes za objavo popravka obema subjektoma, tako da popravek lahko zahteva le eden od njiju ali pa morata pravna in fizična oseba vložiti ločeni, četudi vsebinsko enaki zahtevi za popravek?

2. Ali je pravna oseba upravičena zahtevati objavo popravka tudi glede navedb, ki so v obvestilu oblikovane kot očitki zoper njenega zakonitega zastopnika, kadar so ti očitki po svoji vsebini neločljivo povezani z dejavnostjo ali poslovanjem pravne osebe ter jih je bilo mogoče izvrševati izključno prek zakonitega zastopnika, tako da so navedbe na videz navzven usmerjene v fizično osebo, dejansko pa se navedbe nanašajo na pravno osebo?

3. Ali odklonitveni razlog po Zakonu o medijih, da zahtevani popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša, pomeni, da je lahko popravek celo bistveno daljši, če vsebinski razlogi to utemeljujejo oziroma je le na tak način možno doseči namen popravka?

4. Ali mora popravek v širšem smislu (prikaz nasprotnih dejstev) nujno vsebovati ali navajati in s tem dokazovati tudi ustrezno poslovno dokumentacijo pravne osebe, ki zahteva popravek, da lahko prizadeta pravna oseba uveljavi svojo pravico do popravka?

4.

VSRS Sodba X Ips 26/2024

28.5.2025

INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - MEDIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE

VS00085975

ZDT-1 člen 181, 181/1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.

dopuščena revizija - informacije javnega značaja - vpogled v državnotožilski spis - novinar - pravni interes - ustavnoskladna razlaga - pravica do svobode izražanja - nadzorna vloga novinarja - javni interes - škoda za postopek

Tudi zahtevo novinarja za dostop do podatkov, ki se nahajajo v državnotožilskem spisu, je treba presojati po določbah tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Ta pa pravico tretje osebe do vpogleda v vsebino državnotožilskega spisa (med drugim) veže na izkazan pravni interes.

Po presoji Vrhovnega sodišča je treba pojem "pravnega interesa" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 glede medijev oziroma novinarjev razlagati ustavnoskladno, in sicer na način, ki upošteva pomen pravice do svobode izražanja, kot jo zagotavljata 39. člen Ustave in 10. člen EKČP. V skladu s tem je pravni interes mogoče priznati tudi novinarju, kadar je dostop do zahtevanih informacij bistven za uresničevanje njegove nadzorne vloge v javnem interesu. Novinar namreč pri dostopu do informacij javnega značaja ne zasleduje svojega osebnega pravnega interesa, pač pa te informacije potrebuje zaradi javnega interesa do obveščenosti.

Že ob jezikovni razlagi besedne zveze "ne škoduje interesom postopka" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 ni mogoča drugačna razlaga, kot da mora za zavrnitev dostopa do podatkov iz tega razloga obstajati neposredna in konkretna nevarnost, da bi razkritje povzročilo določeno škodo za postopek, kar mora vodja državnega tožilstva tudi ustrezno obrazložiti. Do enakega zaključka pripeljejo tudi uporaba namenske, sistematične in ustavnoskladne razlage te določbe.

6.

VSRS Sklep I Up 81/2025

14.5.2025

MEDIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE

VS00085596

URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 66. ZMed člen 45. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2.

pravica do svobode izražanja - upravni spor zaradi varstva človekovih pravic - zbiranje dodatnih informacij - novinar - svoboda tiska - javni interes - oblastno ravnanje - drugo učinkovito sodno varstvo

Človekovo pravico iz 10. člena EKČP je mogoče varovati s tožbo v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena URS oziroma po 4. členu ZUS-1.

Z 10. členom EKČP je varovano tudi zbiranje informacij s strani novinarjev kot bistven pripravljalni korak v novinarstvu ter neločljiv in zaščiten del svobode tiska. Ovire, postavljene s strani nosilcev oblasti z namenom oviranja dostopa do informacij, ki je v javnem interesu, so dopustne le pod pogoji iz drugega odstavka 10. člena EKČP, torej, če je omejitev določena z zakonom in zasleduje legitimen cilj ter je nujna v demokratični družbi.

Glede na vsebino zahtevka (dostop do objektov in oseb, na podlagi česar bi sama neposredno zbrala oziroma preverila informacije) imata pritožnika prav, ko uveljavljata, da je ta vsebina bistveno drugačna od zahteve, da jima informacije posredujejo sami nosilci oblasti (v konkretnem primeru tožena stranka) kot njihovo lastno stališče. Za uresničitev te pravice v obravnavani zadevi pritožnika tudi ne potrebujeta posamičnega akta, ki bi to posebej odobril, temveč (zgolj) to, da ju pri uresničevanju te pravice ne bi nedopustno ovirala oziroma omejevala tožena stranka.

Načeloma je mogoče zoper nosilce oblasti doseči učinkovito sodno varstvo tudi pred sodiščem splošne pristojnosti, vendar pa mora za to, da tako tožbo odstopi drugemu pristojnemu sodišču, sodišče v upravnem sporu najprej ugotoviti, da je to drugo sodno varstvo učinkovito.

8.

VSRS Sodba II Ips 64/2024

18.12.2024

MEDIJSKO PRAVO

VS00082058

ZMed člen 26, 31.

dovoljena revizija - objava popravka - aktivna legitimacija - odklonitveni razlog - ugled - pravna oseba

Poseg v tožničine pravice in interese je več kot očiten. Sporni zapis meri na to, da so tožničini (ekonomski) lastniki, torej njen personalni substrat, udeleženi v koruptivna dejanja, in to ne pri katerikoli dejavnosti, temveč pri samem nakupu tožnice. Navedeno nedvomno postavlja celotno tožničino delovanje pod sum korupcije. Ker ima takšen očitek močno negativno konotacijo, znatno vpliva na njen ugled.

10.

VSRS Sodba II Ips 60/2024

3.12.2024

MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO

VS00081955

URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 27, 27/3, 28, 28/1.

mediji - objava popravka - svoboda izražanja - pravica do popravka - varstvo časti in dobrega imena - obvestilo - vsebina popravka - direktna revizija - zavrnitev revizije

12.

VSRS Sklep II DoR 208/2024

4.9.2024

CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO

VS00079186

ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.

predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - protipravnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Predlog se zavrne.

14.

VSRS Sklep II DoR 139/2024

19.6.2024

CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO

VS00078296

ZPP člen 115, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.

protipravnost - relativno javna osebnost - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - novinar - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Predlog se zavrne.

16.

VSRS Sodba II Ips 34/2023

20.9.2023

CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO

VS00071043

ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 39, 39/4. ZPP člen 355, 355/2.

direktna revizija - objava popravka - zavrnitev objave popravka - popravek v širšem smislu - zanikanje dejstev - odklonitveni razlog za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - pravica do pravnega sredstva - pravica do instančnega sojenja - drugačna presoja listin ali posredno izvedenih dokazov - test sorazmernosti - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrnitev revizije

V skladu z drugim odstavkom 355. člena sodišče druge stopnje ne glede na določbo prejšnjega odstavka in kljub načelu instančnosti ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in ne vrne zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak novo sojenje opravi samo. Sodišče mora ob tem opraviti test sorazmernosti pri oceni razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstva drugih ustavnih pravic. Test legitimnosti je namreč s citirano zakonsko ureditvijo opravil že zakonodajalec, prav tako je v drugem odstavku 355. člena že opredeljeno kdaj je takšno postopanje višjestopenjskega sodišča primerno in nujno. Vrhovnemu sodišču na tej točki zato preostane naloga opraviti test sorazmernosti v ožjem pomenu besede, torej, ali bi ob razveljavitvi prvostopenjske sodbe prišlo do hujše kršitve tožničine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Četudi bi bili tudi ob novem sojenju roki kratki, bi obstajalo tveganje, da bi do pravnomočne odločitve preteklo toliko časa, da bi dejanski namen objave popravka bil izvotljen. Bralci bi namreč lahko do te točke že utrdili svoje prepričanje na podlagi navedb iz prispevka in bi zato z velikim časovnim zamikom objavljen popravek imel na javnost močno zmanjšan učinek.

18.

VSRS Sklep II DoR 204/2023

17.8.2023

CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VS00069692

ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.

predlog za dopustitev revizije - odškodninski zahtevek - čast in dobro ime - kršitev ugleda in dobrega imena - svoboda novinarskega izražanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da so mu toženci solidarno dolžni plačati odškodnino v znesku 21.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi posega v njegovo čast in dobro ime z dvema prispevkoma, objavljenima v oddaji ... na ... Zahteval je tudi objavo sodbe, javno opravičilo in preklic ter prepoved nadaljnjih posegov.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. člena ZPP.

20.

VSRS Sklep II Ips 4/2023

1.2.2023

MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO

VS00066199

URS člen 22, 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 39, 39/4.

objava popravka po ZMed - pravica do objave popravka - zavrnitev objave popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sporočilni pomen besedila - namen pravice do popravka - načelo enakosti orožij - direktna revizija - ugoditev reviziji

Izhodišče, da je treba zahtevani popravek obravnavati v razmerju do celotnega objavljenega prispevka, je zmotno. To bi držalo le, če bi prispevek posegal v sfero le enega posameznika oziroma če bi celoten prispevek posegal v materialnopravno sfero tožnika. Pa ni bilo tako, kot sta v isti sapi sodišči ugotovili že sami. Informacija o tožniku, ki je bila vpeta kot stavek, celo kot polstavek v neko širše besedilo s slikovnim prikazom, zgolj zaradi svoje skoposti v primerjavi s celotnim besedilom ne more izgubiti pomembnosti, od katere bi bila odvisna tožnikova pravica do popravka. Nasprotno stališče bi pomenilo, da posamezna beseda oziroma krajša besedna zveza nikdar ne more imeti take teže, da bi bilo v zvezi z njo mogoče zahtevati objavo popravka. Tako stališče bi bilo nevzdržno ter v nasprotju z ustavnimi in zakonskimi zahtevami. Zlasti to velja za besede, ki niso enopomenske ter jim javnost (lahko) pripisuje različno vsebino, kar velja tudi za besedo "proticepilec".