URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 27, 27/3, 28, 28/1.
mediji - objava popravka - svoboda izražanja - pravica do popravka - varstvo časti in dobrega imena - obvestilo - vsebina popravka - direktna revizija - zavrnitev revizije
Vse navedbe v toženkinem prispevku se nanašajo na tožničino pridržanje tehnične opreme, temu pa sledi tudi tožničin popravek. Ker je tožnica tako le predstavila svojo plat zgodbe (pojasnila, zakaj je opremo pridržala), je s tem prispevala k argumentirani razpravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00081953
URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 26/4, 31, 37. ZPP člen 272.
objava popravka po ZMed - pravica do objave popravka - objava popravka - namen pravice do popravka - načelo enakosti orožij - ugovor pasivne legitimacije - nedovoljene revizijske novote - direktna revizija - zavrnitev revizije
Tožnik je s predlaganim popravkom želel spremeniti vtis, ki ga je povprečni gledalec pridobil iz prispevka, namreč, da naj bi bil namreč del družbene skupine, ki nasprotuje cepljenju oziroma je nenaklonjen cepljenju nasploh. Šele popravek je povprečnemu gledalcu posredoval informacije, ki so pri objavi prispevka manjkale in ki so mu omogočile oblikovanje lastne presoje, ali je informacija, da tožnik pripada skupini brezpogojnih nasprotnikov cepljenja, utemeljena, in s tem tudi presojo, ali je oznaka "najbolj znan proticepilec" zanj upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00079613
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - čast in dobro ime - svoboda izražanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prepoved objave - objava sodbe - javno opravičilo - članki
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00079186
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - protipravnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - dostop do informacij javnega značaja - sklep o zavrženju kazenske ovadbe - pravni interes - novinarsko poročanje - škodovanje izvedbi sodnega postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali mora novinar, ko zahteva dostop do podatkov iz tožilskega spisa, dodatno obrazložiti svoj pravni interes, ali pa njegov pravni interes izhaja že iz določb Zakona o medijih in iz pomena novinarske funkcije, kot je opredeljena v ustavnosodni praksi?
2. Ali je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 181. člena Zakona o državnem tožilstvu, ko je zavzelo stališče, da za zavrnitev zahteve za dostop do sklepa o zavrženju kazenske ovadbe iz razloga škodovanja interesom postopka, zadostuje že okoliščina, da kazenski pregon zoper osumljenca še ni zastaral?
ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 39, 39/4. ZPP člen 355, 355/2.
direktna revizija - objava popravka - zavrnitev objave popravka - popravek v širšem smislu - zanikanje dejstev - odklonitveni razlog za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - pravica do pravnega sredstva - pravica do instančnega sojenja - drugačna presoja listin ali posredno izvedenih dokazov - test sorazmernosti - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrnitev revizije
V skladu z drugim odstavkom 355. člena sodišče druge stopnje ne glede na določbo prejšnjega odstavka in kljub načelu instančnosti ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in ne vrne zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak novo sojenje opravi samo. Sodišče mora ob tem opraviti test sorazmernosti pri oceni razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstva drugih ustavnih pravic. Test legitimnosti je namreč s citirano zakonsko ureditvijo opravil že zakonodajalec, prav tako je v drugem odstavku 355. člena že opredeljeno kdaj je takšno postopanje višjestopenjskega sodišča primerno in nujno. Vrhovnemu sodišču na tej točki zato preostane naloga opraviti test sorazmernosti v ožjem pomenu besede, torej, ali bi ob razveljavitvi prvostopenjske sodbe prišlo do hujše kršitve tožničine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Četudi bi bili tudi ob novem sojenju roki kratki, bi obstajalo tveganje, da bi do pravnomočne odločitve preteklo toliko časa, da bi dejanski namen objave popravka bil izvotljen. Bralci bi namreč lahko do te točke že utrdili svoje prepričanje na podlagi navedb iz prispevka in bi zato z velikim časovnim zamikom objavljen popravek imel na javnost močno zmanjšan učinek.
mediji - objava popravka - direktna revizija - pomembno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - zavrnitev revizije
Čeprav gre po ZMed za izjemen primer dovoljene revizije brez predhodne dopustitve, mora stranka izluščiti pomembno pravno vprašanje. Izjemen preskok dopustitvene faze je v skladu z načelom notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda lahko utemeljen le z nujnostjo hitrega postopka, ko gre za uveljavljanje pravice do popravka, nikakor pa s tem, da bi stranke lahko - drugače kot v vseh ostalih revizijskih postopkih - obremenjevale Vrhovno sodišče z razlogovalno razpršenimi, za javni interes (enako varstvo pravic ter razvoj živečega prava) nepomembnimi revizijskimi navedbami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00069692
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski zahtevek - čast in dobro ime - kršitev ugleda in dobrega imena - svoboda novinarskega izražanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da so mu toženci solidarno dolžni plačati odškodnino v znesku 21.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi posega v njegovo čast in dobro ime z dvema prispevkoma, objavljenima v oddaji ... na ... Zahteval je tudi objavo sodbe, javno opravičilo in preklic ter prepoved nadaljnjih posegov.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. člena ZPP.
URS člen 40, 74. ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 31, 31/1, 31/1-6, 39, 39/3.
objava popravka po ZMed - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - tretja oseba - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka - pogoji za objavo popravka - ustreznost popravka - vsebina in dolžina popravka - sorazmernost dolžine popravka - fotografije - direktna revizija - zavrnitev revizije
V dialogu z izvirnim člankom lahko popravek vsebuje tudi navedbe, ki se nanašajo na tretje osebe, če so te navedbe dane v okviru in zaradi varstva tožnikove pravice ali interesa. Objava kot celota je usmerjena v odvzemanje ugleda tožnikovi poklicni osebnosti s ciljem jemanja veljave njegovi kandidaturi. Velika spremljajoča fotografija, čeprav ne prikazuje tožnika, dopolnjuje, ponazarja, simbolizira in krepi sporočilno moč članka. Ko je tako, tehtanje med težo očitkov tožniku, podkrepljeno z osrednjostjo te tematike in dejstvom, da tožnik nastopa kot glavni protagonist v celotni zgodbi, pokaže, da dolžina popravka kljub temu, da nominalno presega število besed v novinarkinem besedilu, ni nesorazmerna. To še toliko bolj, ko temu dodamo preostale grafične učinke, ki poudarjajo, krepijo in ponazarjajo novinarkine očitke tožnikovi kandidaturi in bodejo v oči.
URS člen 22, 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 39, 39/4.
objava popravka po ZMed - pravica do objave popravka - zavrnitev objave popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sporočilni pomen besedila - namen pravice do popravka - načelo enakosti orožij - direktna revizija - ugoditev reviziji
Izhodišče, da je treba zahtevani popravek obravnavati v razmerju do celotnega objavljenega prispevka, je zmotno. To bi držalo le, če bi prispevek posegal v sfero le enega posameznika oziroma če bi celoten prispevek posegal v materialnopravno sfero tožnika. Pa ni bilo tako, kot sta v isti sapi sodišči ugotovili že sami. Informacija o tožniku, ki je bila vpeta kot stavek, celo kot polstavek v neko širše besedilo s slikovnim prikazom, zgolj zaradi svoje skoposti v primerjavi s celotnim besedilom ne more izgubiti pomembnosti, od katere bi bila odvisna tožnikova pravica do popravka. Nasprotno stališče bi pomenilo, da posamezna beseda oziroma krajša besedna zveza nikdar ne more imeti take teže, da bi bilo v zvezi z njo mogoče zahtevati objavo popravka. Tako stališče bi bilo nevzdržno ter v nasprotju z ustavnimi in zakonskimi zahtevami. Zlasti to velja za besede, ki niso enopomenske ter jim javnost (lahko) pripisuje različno vsebino, kar velja tudi za besedo "proticepilec".
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - MEDIJSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00063924
ZAvMS člen 39. ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba - televizijska oddaja - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - svoboda izražanja - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče tako sicer pritrjuje pritožnici, da je z odločbo toženke nedvomno prišlo do posega v pravico do svobode izražanja, kar je smiselno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa gre v obravnavani zadevi za poseg, ki ga izrecno predvideva jasna in nedvoumna zakonska določba in pomeni bistvo inšpekcijskega postopka, ki se nanaša prav na medijske vsebine. Zatrjevana škoda je torej v določenem obsegu pravno dopustna, predmet spora – in s tem tudi odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe – pa ni zgolj dovoljenost oziroma zakonitost posega samega po sebi, temveč tudi njegova sorazmernost oziroma uravnoteženost z varovanimi ustavnimi pravicami. Pri tem je prvo ravnoteženje med temi pravicami opravil že zakonodajalec, saj bi v primeru, če bi obravnavani poseg že sam po sebi pomenil kritičen poseg v pravico do svobode izražanja, lahko že z zakonom določil, da ima vložitev tožbe v upravnem sporu zoper takšno odločbo suspenzivni učinek. To pomeni, da bi pritožnica morala navesti, zakaj in v čem konkretni poseg presega pravno dopustno škodo oziroma ali je zavarovana dobrina tudi v času do zaključka upravnega spora prizadeta v nesorazmerju s pravno dopustno škodo. Take navedbe pa so tako v zahtevi za izdajo začasne odredbe kot v pritožbi povsem izostale. Zgolj pritožničina trditev, da kakršenkoli poseg v pravico do svobode izražanja pomeni težko popravljivo škodo, ne pomeni dejanskega izkazovanja take škode.
Podobno velja tudi za pritožničine navedbe o tem, da naj bi umik spornega dela televizijske oddaje iz medijev pritožnice, kot tudi sprejem smernic in navodil, seznanjanje novinarjev, voditeljev in ostalih zaposlenih, kot tudi gledalcev, vsi skupaj in vsak zase, tudi v primeru morebitnega uspeha v upravnem sporu hromil novinarsko delo, omejeval svobodo izražanja in ustvarjal t. i. zastraševalni učinek (chilling effect). Ker gre v tem primeru smiselno za bodočo škodo, bi morala pritožnica konkretneje navesti okoliščine, s katerimi bi utemeljila, da grozeča škoda pomeni poseg v njeno dejavnost, ki bi jo pomembno prizadel. Kot že rečeno, bi šele s takimi navedbami izkazala, da je grozeča škoda predvidljiva, pričakovana in predvsem težko popravljiva.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-15.
objava na svetovnem spletu - objava popravka - pravica do objave popravka - kolizija ustavnih pravic - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - vsebinsko zanikanje - vandalizem - očitek protispisnosti - direktna revizija - zavrnitev revizije
Popravek je ciljno usmerjen in tematsko ostaja znotraj meja tistega, kar posega v tožnikovo pravico oziroma interes, pri čemer ustreza vsem merilom iz četrtega odstavka 26. člena Zmed.
Vandalizem je aktivnost z močno negativno konotacijo, saj gre za načelno zavržno in družbeno škodljivo dejanje, ne le zaradi objektivnega opredelilnega elementa - uničevanja stvari, temveč tudi subjektivnega, ki se kaže v odsotnosti razlogov za takšno početje. Prav zaradi teže očitka (da je izvajal vandalistična dejanja), je tožniku treba priznati možnost, da predstavi razloge za dejanje, ki ga je v članku mogoče razumeti kot vandalizem, tj. obešanje plakatov, saj z njimi posledično zanika goli vandalizem. Z objavo popravka s tako vsebino bralec dobi možnost sam ovrednotiti ravnanje protestnikov (obešanje plakatov) v luči njihovega razloga (protest).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00059932
URS člen 40. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6. ZPP člen 335, 383.
objava na svetovnem spletu - objava popravka - pravica do objave popravka - kolizija ustavnih pravic - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - vsebinsko zanikanje - vsebina in dolžina popravka - direktna revizija - popolnost revizije - zavrnitev revizije
Pravica do popravka pomembno posega v svobodo medijev, zato ne more biti vsebinsko neomejena, temveč sme prizadeta oseba na navedbe v obvestilu (prispevku, s katerim je bila prizadeta) odgovarjati bodisi le z zanikanjem bodisi še z navajanjem dejstev in okoliščin, ki spodbijajo odločilne navedbe v objavljenem obvestilu.
ZMed člen 78, 78/1, 78/1-7, 81. ZUS-1 člen 64, 64/3. ZUP člen 281, 281/1.
televizijski program posebnega pomena - pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - pogoji za pridobitev statusa - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - obseg presoje - učinki pravnomočnosti sodbe - materialna pravnomočnost - meje materialne pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - načelo ne bis in idem - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Ker je sodba postala pravnomočna in zaradi vezanosti na pravna stališča, ki so bila razlog za odpravo odločbe, pomeni, da je bila toženka v ponovljenem postopku dolžna upoštevati pravnomočno razlago sodišča glede navedene določbe ZMed. Upravno sodišče v tem prvem sodnem postopku ni presojalo dejanskega stanja v zvezi z zakonskim pogojem iz sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed, saj revident sam navaja, da dejansko stanje v zvezi s to določbo tedaj ni bilo sporno. To pomeni, da če sodišče tega dejanskega stanja ni presojalo oziroma ga ni sámo ugotavljalo, se tudi pravnomočna (prva) sodba nanj ni nanašala. Toženka zato v ponovljenem upravnem postopku, v katerem je morala sprejeti odločitev o statusu, ni bila vezana na s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje, še manj pa na dejansko stanje iz časa izdaje prve upravne odločbe, saj je bila ta odločba s sodbo v celoti odpravljena in torej v nobenem delu ni mogla postati pravnomočna.
mediji - objava popravka - pravica do objave popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - popravek v širšem smislu - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - direktna revizija - zavrnitev revizije
Dialog med prispevkom in popravkom mora biti ustrezno vsebinski. Prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva konkretnejšega prikaza nasprotnih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00054138
OZ člen 135, 147, 179. KZ-1 člen 160, 204. URS člen 35, 39. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3, 17.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - protipravnost - protipravnost ravnanja novinarja - dolžna skrbnost novinarja - novinarska etika - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Materialnopravna presoja sodišč nižje stopnje o odsotnosti protipravnega ravnanja tretjega toženca ni pravilna. Podani niso bili nobeni resni in utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo v stadiju predkazenskega postopka o osumljencu, ki ni javna oseba, upoštevaje težo in naravo domnevnega kaznivega dejanja ter razširjenost obravnavane oblike kriminalitete, dopustno poročati tako, da ga je lahko prepoznala bližnja okolica. Kršitev tretjega toženca je toliko hujša, ker navedba v članku, da je domnevnega kaznivega dejanja osumljen tožnik, ni bila resnična, pri tem pa ni mogoče šteti, da je prvi toženec v konkretnih okoliščinah primera opravil razumen obseg raziskovanja, na podlagi katerega bi imel utemeljen razlog verjeti, da je kaznivega dejanja osumljen prav tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00053681
ZMed člen 78, 78/1, 78/1-7, 81, 81/1. ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - televizijski program posebnega pomena - pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - pogoji za pridobitev statusa - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - obseg presoje - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se po odpravi upravnega akta s sodbo upravnega sodišča in vrnitvi zadeve v ponovni postopek lahko ponovno ugotavlja dejansko stanje v zvezi z izpolnjevanjem zakonskega pogoja za pridobitev statusa, čeprav to dejansko stanje in izpolnjevanje zakonskega pogoja ni bilo predmet presoje v upravnem sporu.
Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je neprepričljiva obrazložitev sodišča druge stopnje, da je bila njegova izjava v prispevek vključena le zaradi uvodnih besed novinarja o prepletenosti s politiko, in da tožnik v zvezi s finančnim zlomom D. in njenim vplivom na poslovanje drugih slovenskih podjetij in bank ni bil omenjen. Ne glede na to, da se je vsebina tožnikove izjave res nanašala na njegovo lobiranje pri politiki, pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila, glede na zgoraj povzeto celotno novinarjevo uvodno napoved, v prispevek vključena zato, ker je bil prav tožnik, poleg e. e. in F. F., ki sta v času finančnega zloma vodila D., najbolj javno izpostavljen kot soodgovoren za poslovanje njenih gospodarskih družb. Zato Vrhovno sodišče soglaša s tožnikom, da je napačna nadaljnja odločitev sodišča druge stopnje, da bi imel lahko pravni interes le za popravek svoje objavljene izjave, ne pa tudi glede ostale vsebine prispevka.