• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep I Up 235/2022
    21.12.2022
    INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - MEDIJSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
    VS00063924
    ZAvMS člen 39. ZUS-1 člen 32, 32/2.
    začasna odredba - televizijska oddaja - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - svoboda izražanja - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - zavrnitev pritožbe
    Vrhovno sodišče tako sicer pritrjuje pritožnici, da je z odločbo toženke nedvomno prišlo do posega v pravico do svobode izražanja, kar je smiselno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa gre v obravnavani zadevi za poseg, ki ga izrecno predvideva jasna in nedvoumna zakonska določba in pomeni bistvo inšpekcijskega postopka, ki se nanaša prav na medijske vsebine. Zatrjevana škoda je torej v določenem obsegu pravno dopustna, predmet spora – in s tem tudi odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe – pa ni zgolj dovoljenost oziroma zakonitost posega samega po sebi, temveč tudi njegova sorazmernost oziroma uravnoteženost z varovanimi ustavnimi pravicami. Pri tem je prvo ravnoteženje med temi pravicami opravil že zakonodajalec, saj bi v primeru, če bi obravnavani poseg že sam po sebi pomenil kritičen poseg v pravico do svobode izražanja, lahko že z zakonom določil, da ima vložitev tožbe v upravnem sporu zoper takšno odločbo suspenzivni učinek. To pomeni, da bi pritožnica morala navesti, zakaj in v čem konkretni poseg presega pravno dopustno škodo oziroma ali je zavarovana dobrina tudi v času do zaključka upravnega spora prizadeta v nesorazmerju s pravno dopustno škodo. Take navedbe pa so tako v zahtevi za izdajo začasne odredbe kot v pritožbi povsem izostale. Zgolj pritožničina trditev, da kakršenkoli poseg v pravico do svobode izražanja pomeni težko popravljivo škodo, ne pomeni dejanskega izkazovanja take škode.

    Podobno velja tudi za pritožničine navedbe o tem, da naj bi umik spornega dela televizijske oddaje iz medijev pritožnice, kot tudi sprejem smernic in navodil, seznanjanje novinarjev, voditeljev in ostalih zaposlenih, kot tudi gledalcev, vsi skupaj in vsak zase, tudi v primeru morebitnega uspeha v upravnem sporu hromil novinarsko delo, omejeval svobodo izražanja in ustvarjal t. i. zastraševalni učinek (chilling effect). Ker gre v tem primeru smiselno za bodočo škodo, bi morala pritožnica konkretneje navesti okoliščine, s katerimi bi utemeljila, da grozeča škoda pomeni poseg v njeno dejavnost, ki bi jo pomembno prizadel. Kot že rečeno, bi šele s takimi navedbami izkazala, da je grozeča škoda predvidljiva, pričakovana in predvsem težko popravljiva.
  • 2.
    VSRS Sodba II Ips 48/2022
    21.9.2022
    MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS00060207
    URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-15.
    objava na svetovnem spletu - objava popravka - pravica do objave popravka - kolizija ustavnih pravic - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - vsebinsko zanikanje - vandalizem - očitek protispisnosti - direktna revizija - zavrnitev revizije
    Popravek je ciljno usmerjen in tematsko ostaja znotraj meja tistega, kar posega v tožnikovo pravico oziroma interes, pri čemer ustreza vsem merilom iz četrtega odstavka 26. člena Zmed.

    Vandalizem je aktivnost z močno negativno konotacijo, saj gre za načelno zavržno in družbeno škodljivo dejanje, ne le zaradi objektivnega opredelilnega elementa - uničevanja stvari, temveč tudi subjektivnega, ki se kaže v odsotnosti razlogov za takšno početje. Prav zaradi teže očitka (da je izvajal vandalistična dejanja), je tožniku treba priznati možnost, da predstavi razloge za dejanje, ki ga je v članku mogoče razumeti kot vandalizem, tj. obešanje plakatov, saj z njimi posledično zanika goli vandalizem. Z objavo popravka s tako vsebino bralec dobi možnost sam ovrednotiti ravnanje protestnikov (obešanje plakatov) v luči njihovega razloga (protest).
  • 3.
    VSRS Sodba II Ips 49/2022
    7.9.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS00059932
    URS člen 40. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6. ZPP člen 335, 383.
    objava na svetovnem spletu - objava popravka - pravica do objave popravka - kolizija ustavnih pravic - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - vsebinsko zanikanje - vsebina in dolžina popravka - direktna revizija - popolnost revizije - zavrnitev revizije
    Pravica do popravka pomembno posega v svobodo medijev, zato ne more biti vsebinsko neomejena, temveč sme prizadeta oseba na navedbe v obvestilu (prispevku, s katerim je bila prizadeta) odgovarjati bodisi le z zanikanjem bodisi še z navajanjem dejstev in okoliščin, ki spodbijajo odločilne navedbe v objavljenem obvestilu.
  • 4.
    VSRS Sodba X Ips 12/2022
    11.5.2022
    MEDIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00056327
    ZMed člen 78, 78/1, 78/1-7, 81. ZUS-1 člen 64, 64/3. ZUP člen 281, 281/1.
    televizijski program posebnega pomena - pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - pogoji za pridobitev statusa - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - obseg presoje - učinki pravnomočnosti sodbe - materialna pravnomočnost - meje materialne pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - načelo ne bis in idem - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
    Ker je sodba postala pravnomočna in zaradi vezanosti na pravna stališča, ki so bila razlog za odpravo odločbe, pomeni, da je bila toženka v ponovljenem postopku dolžna upoštevati pravnomočno razlago sodišča glede navedene določbe ZMed. Upravno sodišče v tem prvem sodnem postopku ni presojalo dejanskega stanja v zvezi z zakonskim pogojem iz sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed, saj revident sam navaja, da dejansko stanje v zvezi s to določbo tedaj ni bilo sporno. To pomeni, da če sodišče tega dejanskega stanja ni presojalo oziroma ga ni sámo ugotavljalo, se tudi pravnomočna (prva) sodba nanj ni nanašala. Toženka zato v ponovljenem upravnem postopku, v katerem je morala sprejeti odločitev o statusu, ni bila vezana na s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje, še manj pa na dejansko stanje iz časa izdaje prve upravne odločbe, saj je bila ta odločba s sodbo v celoti odpravljena in torej v nobenem delu ni mogla postati pravnomočna.
  • 5.
    VSRS Sodba II Ips 3/2022
    6.4.2022
    MEDIJSKO PRAVO
    VS00056876
    ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2.
    mediji - objava popravka - pravica do objave popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - popravek v širšem smislu - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - direktna revizija - zavrnitev revizije
    Dialog med prispevkom in popravkom mora biti ustrezno vsebinski. Prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva konkretnejšega prikaza nasprotnih dejstev.
  • 6.
    VSRS Sodba in sklep II Ips 96/2021
    2.3.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VS00054138
    OZ člen 135, 147, 179. KZ-1 člen 160, 204. URS člen 35, 39. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3, 17.
    odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - protipravnost - protipravnost ravnanja novinarja - dolžna skrbnost novinarja - novinarska etika - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
    Materialnopravna presoja sodišč nižje stopnje o odsotnosti protipravnega ravnanja tretjega toženca ni pravilna. Podani niso bili nobeni resni in utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo v stadiju predkazenskega postopka o osumljencu, ki ni javna oseba, upoštevaje težo in naravo domnevnega kaznivega dejanja ter razširjenost obravnavane oblike kriminalitete, dopustno poročati tako, da ga je lahko prepoznala bližnja okolica. Kršitev tretjega toženca je toliko hujša, ker navedba v članku, da je domnevnega kaznivega dejanja osumljen tožnik, ni bila resnična, pri tem pa ni mogoče šteti, da je prvi toženec v konkretnih okoliščinah primera opravil razumen obseg raziskovanja, na podlagi katerega bi imel utemeljen razlog verjeti, da je kaznivega dejanja osumljen prav tožnik.
  • 7.
    VSRS Sklep X DoR 260/2021-3
    26.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00053681
    ZMed člen 78, 78/1, 78/1-7, 81, 81/1. ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - televizijski program posebnega pomena - pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - pogoji za pridobitev statusa - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - obseg presoje - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se po odpravi upravnega akta s sodbo upravnega sodišča in vrnitvi zadeve v ponovni postopek lahko ponovno ugotavlja dejansko stanje v zvezi z izpolnjevanjem zakonskega pogoja za pridobitev statusa, čeprav to dejansko stanje in izpolnjevanje zakonskega pogoja ni bilo predmet presoje v upravnem sporu.
  • 8.
    VSRS Sklep II Ips 109/2021
    1.12.2021
    MEDIJSKO PRAVO
    VS00052765
    ZMed člen 26, 26/1.
    objava popravka obvestila - aktivna legitimacija
    Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je neprepričljiva obrazložitev sodišča druge stopnje, da je bila njegova izjava v prispevek vključena le zaradi uvodnih besed novinarja o prepletenosti s politiko, in da tožnik v zvezi s finančnim zlomom D. in njenim vplivom na poslovanje drugih slovenskih podjetij in bank ni bil omenjen. Ne glede na to, da se je vsebina tožnikove izjave res nanašala na njegovo lobiranje pri politiki, pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila, glede na zgoraj povzeto celotno novinarjevo uvodno napoved, v prispevek vključena zato, ker je bil prav tožnik, poleg e. e. in F. F., ki sta v času finančnega zloma vodila D., najbolj javno izpostavljen kot soodgovoren za poslovanje njenih gospodarskih družb. Zato Vrhovno sodišče soglaša s tožnikom, da je napačna nadaljnja odločitev sodišča druge stopnje, da bi imel lahko pravni interes le za popravek svoje objavljene izjave, ne pa tudi glede ostale vsebine prispevka.
  • 9.
    VSRS Sodba II Ips 69/2021
    15.9.2021
    MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00050007
    ZMed člen 31.
    pravica do popravka - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - nekonkretizirane navedbe - absolutno javna oseba - zavrnitev zahtevka
    Izhodiščno pravilo, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb, ne velja absolutno in brez izjem. Velja le na načelni ravni - vse je torej odvisno od konteksta.

    Tožnik je javna oseba; še več, kot vpliven politik in gospodarstvenik je bil absolutno javna oseba. Glede na tožnikov jasen in izrazit ter širokemu krogu javnosti dobro znan poklicni in politični profil, bi odziv na novinarjevo trditev, da je "vplivni igralec levega gospodarske omrežja", četudi bi bil ta zapis brez vsakršnih nadaljnjih pojasnil, zahteval marsikaj več kot le popravek v obliki golega zanikanja. Njegovo zoperstavljanje bi moralo biti vsebinsko, okrepljeno z argumenti in z nasprotnimi dejstvi, s takimi, ki bi se vsaj približno enakovredno postavili po robu splošno znanim dejstvom.
  • 10.
    VSRS Sklep I Up 168/2021
    25.8.2021
    MEDIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00048558
    ZUS-1 člen 32, 32/2. ZSTAgen člen 3, 3/1, 3/3, 20, 20/1, 20/1-1. ZIUPOPDVE člen 66, 66/2, 66/3. Akt o ustanovitvi Slovenske tiskovne agencije d.o.o., Ljubljana (2012) člen 40, 40/1. Uredba o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (2021) člen 7, 7/1.
    odložitvena začasna odredba - Slovenska tiskovna agencija (STA) - financiranje - obveznost ustanovitelja - izdaja začasne odredbe - ugoditev pritožbi
    Financiranje opravljanja javne službe je tožeči stranki na podlagi tretjega v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSTAgen dolžna zagotoviti tožena stranka kot njen ustanovitelj. Začasno zadržanje izvrševanja Uredbe zato za toženo stranko ne bo predstavljalo nobene ovire, da tožeči stranki izplača nadomestilo za opravljeno javno službo, saj pravno podlago za izplačilo predstavlja že sam zakon, specialno za leto 2021 drugi in tretji odstavek 66. člena ZIUPOPDVE. Kateri organ tožene stranke bo to izvedel oziroma kakšna so nasploh razmerja med Vlado RS in njenimi organi pa v obravnavani zadevi ni bistveno, saj gre za razmerja znotraj tožene stranke, relevantno v tej zadevi pa je samo razmerje med tožečo in toženo stranko.

    Za izplačilo sredstev tožeči stranki za opravljanje javne službe za leto 2021 je skladno z ZSTAgen zavezan ustanovitelj in edini družbenik tožeče stranke, tj. Republika Slovenija (tožena stranka). ZIUPOPDVE v to ustanoviteljsko in lastniško strukturo tožeče stranke ne posega.

    ZIUPOPDVE v tretjem odstavku 66. člena jasno določa, da se Slovenski tiskovni agenciji ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZSTAgen, iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje dela javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom za leto 2021.
  • 11.
    VSRS Sklep II DoR 36/2021
    18.8.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
    VS00048529
    ZPP-E člen 121, 122, 124, 124/1, 125, 125/1. ZPP člen 377. ZMed člen 39, 39/4, 44, 44/2.
    predlog za dopustitev revizije - novela ZPP-E - dovoljenost revizije - direktna revizija - dopustitev revizije - objava popravka po ZMed - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V postopkih za objavo popravka po ZMed revizija ostaja dovoljena tudi po uveljavitvi novele ZPP-E.
  • 12.
    VSRS Sklep II DoR 115/2021
    19.5.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VS00046482
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. URS člen 34, 35.
    predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - preklic izjav - opravičilo - osebnostne pravice - pravica do dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - pravica do zasebnosti - svoboda govora - zaničevalni namen - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - javni interes - metoda praktične konkordance - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 13.
    VSRS Sklep II DoR 548/2020
    19.5.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00046550
    OZ člen 178. ZMed člen 26. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - mediji - objava popravka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožene stranke zavrnilo.
  • 14.
    VSRS Sodba II Ips 77/2020
    3.3.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VS00044186
    URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10. OZ člen 134. ZPP člen 180.
    kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - čast in dobro ime - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - prepovedni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - dopuščena revizija - objava v medijih - poročanje o kaznivem dejanju - kaznivo dejanje nasilja v družini - svoboda izražanja
    Povzetek instantno zbranih vaških govoric v spornem članku, ki prikazujejo popačeno sliko o "slabem jabolku" v vasi, ni ničesar prispeval k razpravi o motivih, povodu ali ozadju dejanja in s tem k razumevanju dogodka. Cilj takega navidezno informativnega novinarskega diskurza je s "pikantnimi" podrobnostmi pritegniti bralca oziroma kupca časopisa, zato ne more biti v javnem interesu.

    Pri presoji prepoznavnosti osebe se ne uporablja merilo povprečnega razumnega bralca, temveč je odločilno, ali je bila oseba vsaj za del bralstva oziroma naslovnikov prepoznavna. Zadošča, če osebo prepozna določena skupina ljudi, ki je zaradi svojega posebnega védenja o osebi, o kateri se poroča, v položaju, ki ji omogoča prepoznavo.

    Zahtevo po oblikovanju konkretnega prepovednega zahtevka je treba razlagati tako, da se ta nanaša na vsebino dejanja, ki ga je treba opustiti, in ne na konkretno formulacijo v posamičnem primeru. Zahtevek je lahko do določene mere pomensko odprt, saj bi sicer toženka svojo obveznost zlahka zaobšla tako, da bi isto sporočilo javnosti posredovala z uporabo drugih izrazov.
  • 15.
    VSRS Sodba II Ips 73/2020
    6.11.2020
    MEDIJSKO PRAVO
    VS00041232
    URS člen 34, 35, 39, 74. ZMed člen 26, 27, 31.
    objava popravka - pravica do objave popravka - prizadetost pravice ali interesa
    Pravica do objave popravka predstavlja za izdajatelja (prek odgovornega urednika) obveznost brezplačne objave določenega obvestila oziroma informacije in posega v svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave in v izdajateljevo pravico podjetništva (svobodne gospodarske pobude) iz 74. člena Ustave. Zakonodajalec je zato pri ureditvi načina izvrševanja pravice do popravka iskal občutljivo ravnotežje med vsemi navedenimi ustavnimi pravicami. Zagotavljanje hitrega in učinkovitega sodnega varstva pa je predvsem v prid varstvu tožnikovih osebnostnih pravic. Pravica do popravka je namreč tudi izraz pravice do osebnega dostojanstva (34. člen) in pravic zasebnosti in osebnostnih pravic prizadetega (35. člen). Učinkovito sodno varstvo pa ob zahtevah, ki jih v reviziji izpostavlja tožnik (podrobna obrazložitev razlogov za odklonitev objave in morebitna naknadna možnost prilagajanja popravka) ne bi moglo biti zagotovljeno.

    Sodišči prve in druge stopnje sta res v obrazložitvah navedli, da oddaja ni vsebovala nobenih resnih obtožb zoper tožnika. Navedli sta, da je bilo povedano le, da je tožnik predsednik uprave, odgovoren za upravljanje tveganj in predsednik kreditnega odbora, da je bil v kazenskem postopku zaslišan kot priča in da je v tem postopku povedal, da je oddelek skladnosti opravil interno preiskavo v banki, vendar povezave s komerkoli iz banke niso našli. Dodali sta, da je bilo v oddaji tudi izrecno povedano, da naj bi v primeru C. sodelovali nekdanji zaposleni, torej da nihče od trenutno zaposlenih ni osumljen nezakonitega ravnanja.
  • 16.
    VSRS Sodba II Ips 58/2020
    23.10.2020
    MEDIJSKO PRAVO
    VS00040709
    URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 27/4, 27/8, 31, 31/1, 31/1-2.
    mediji - TV oddaja - objava popravka - pravica do objave popravka - izguba pravice - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - zavrnitev sodelovanja v oddaji - prekluzija - sporočilnost objave
    V ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta poprej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena ZMed. Za prekluzijo, ki pomeni močno omejitev obrambnih možnosti tožene stranke, bi morala obstajati izrecna zakonska podlaga.
  • 17.
    VSRS Sklep II DoR 665/2019
    22.5.2020
    MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00036421
    URS člen 37. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - objava v medijih - kaznivo dejanje nasilja v družini - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - svoboda izražanja
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali lahko medij v primeru storitve kaznivega dejanja, ki izvira iz sfere družinskega nasilja, poroča o vzrokih in povodih za dejanje, če vzrok in povod za dejanje izvirata iz intimne sfere storilca in žrtve,

    - ali je zakonita sodna odločba z abstraktnim prepovednim zahtevkom objavljanja, kot v konkretnem primeru, to je z naložitvijo prepovedi izdajatelju medija, da objavlja "nepreverjene podatke iz osebnega življenja",

    - ali odločba, ki v izreku izdajatelju medija nalaga splošno prepoved objavljanja nepreverjenih podatkov iz osebnega življenja, pa pojma "nepreverjenih podatkov" ne konkretizira niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe, nesorazmerno posega v svobodo izražanja po 37. členu Ustave RS, zlasti glede na določbo kodeksa novinarske etike, ki izrecno dopušča objavo nepotrjenih informacij, če je na njihovo nepotrjenost opozorjeno (5. točka Kodeksa),

    - ali je izpodbijana sodna odločba pravilno tolmačila standard "povprečnega bralca" s (smiselno) ugotovitvijo, da gre za sovaščane A.
  • 18.
    VSRS Sodba II Ips 2/2020
    27.2.2020
    MEDIJSKO PRAVO
    VS00032567
    ZMed člen 27, 27/1, 31, 31/1-2.
    objava popravka - pravica do objave popravka - odklonitveni razlogi
    Ustavnopravno razsežnost odločanja v pravdi za objavo popravka je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo. To ustavno izhodišče pravico do popravka ustrezno uravnoteža s kolidirajočima svobodo tiska (39. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) izdajatelja medija.

    Zakonska ureditev prek odklonitvenih razlogov v 31. členu ZMed je predvsem konkretizacija tega ustavnega izhodišča. Takšna mora biti - glede na hierarhično zasnovo pravnih aktov – zato tudi razlaga odklonitvenih prvin iz 31. člena ZMed. Le na ta način in s tako vsebinsko napolnjenim pomenom imajo te lahko svoj ustavno skladen smisel.
  • 19.
    VSRS Sodba II Ips 19/2019
    5.12.2019
    MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VS00030611
    OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
    okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - javni interes - rumeni tisk - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava fotografij - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - dopuščena revizija
    Judikatura ESČP distinkcije med rumenim in resnim tiskom ne pozna in ne ustvarja posebnih kriterijev za različne vrste nacionalnih medijev. Pri iskanju ravnotežja med nasprotujočimi si pravicami oziroma pri presoji dopustnosti posega v 10. člen EKČP je izhodišče presoje (najpomembnejši kriterij), ali je objava prispevala k razpravi v zadevi, ki je v interesu javnosti, kar se razlaga široko. Treba pa je razlikovati med pristnim javnim interesom in zvedavostjo javnosti. Želja bralcev po senzacionalizmu in njihova radovednost glede informacij o zasebnem življenju drugih ne pomenita legitimnega javnega interesa, ki bi upravičil neutemeljen poseg v zasebnost. Poleg javnega interesa je treba pri tehtanju (med drugim) upoštevati tudi poznanost prizadete osebe (pomembno je tudi njeno predhodno ravnanje in dejstvo, da je bila informacija (podoba) objavljena tudi drugje), način pridobitve informacij (ali se je presojala njihova resničnost) in način objave ter vpliv publikacije (število bralcev). Tudi kadar gre za rumeni tisk je torej treba tehtati pravici iz 8. in 10. člena EKČP - pravici do zasebnosti (ali varstvu ugleda) ni mogoče samodejno zagotoviti prednosti. V okviru svobode izražanja so nenazadnje varovani tudi prispevki, ki so namenjeni le zabavi in zadovoljevanju radovednosti. Vendar v teh primerih svoboda izražanja uživa nižjo stopnjo zaščite in jo je treba razlagati ožje.
  • 20.
    VSRS Sklep II DoR 407/2019
    5.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
    VS00028630
    ZMed člen 39, 39/4, 44. ZPP člen 377.
    predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - direktna revizija - objava popravka po ZMed - novela ZPP-E - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Kljub siceršnji ukinitvi dovoljene revizije v civilnih sporih, je v postopku odločanja o objavi popravka to pravno sredstvo ostalo.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>