ZPP člen 335, 336, 343, 343/3, 365, 365/1-1. ZIZ člen 15.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka – pritožbeni razlogi – procesna neaktivnost
V sporu majhne vrednosti sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi zahtevku, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj zakon zaradi pasivnosti tožene stranke določa neizpodbojno domnevo pripoznave tožbenega zahtevka.
Sodišče ni vezano na kazensko sodbo glede ključnega vprašanja za to pravdno zadevo, namreč, ali je toženec na kraju nesreče nudil osebne podatke in podatke o zavarovanju ali ne, saj opustitev nudenja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, kar je razlog za izgubo zavarovalnih pravic, ni objektivni znak kaznivosti pri kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, za katerega je bil pravnomočno obsojen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068560
ZOR člen 18, 18/1, 206, 206/3, 414. ZPP člen 214, 214/2.
poplavljanje reke - odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – skrbnost dobrega gospodarja – sklicevanje na navedbe iz prejšnje pritožbe
V konkretnem primeru sta bila vzroka poplavljanja reke v neustrezni rekonstrukciji ceste in v opustitvi ustreznega jaška za odvodnjavanje, za kar je bila odgovorna tožena občina in v nereguliranju in neočiščeni strugi reke, za kar je odgovorna republika (ki ni bila tožena stranka). Zato je utemeljen tožbeni zahtevek zoper toženo stranko na podlagi določb 3. odstavka 206. člena ZOR in 414. člena ZOR.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, kar med drugim pomeni tudi to, da se ni mogoče pavšalno sklicevati na prejšnje pritožbene navedbe iz prejšnje pritožbe.
prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
ZPP člen 8. ZOR člen 73. SPZ člen 43, 43/1, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – zakonita posest – dobrovernost posesti – priposestvovalna doba – upravljanje s stvarjo – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Le v teoriji velja, da vpis v zemljiški knjigi (vedno) izključuje dobrovernost stranke. Sodišče mora vselej pretehtati vse okoliščine primera.
Pri vsaki presoji dobrovernosti je pomemben tudi časovni element. Ravnati v dobri veri pomeni tudi ravnati v skladu z dobrimi običaji. Na tem mestu zato tudi ni možno spregledati tega, da zemljiška knjiga v času prevlade družbenolastninskih razmerij, v katerega sega sklenjeni dogovor med sosedi, ni imela enakega dejanskega pomena, kot ga ima oziroma bi ga morala imeti v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče ne more odločati ali je izvršba na nepremičnino dopustna ali so bile v postopku izvršbe morda narejene napake, ki bodo imele za posledico razveljavitev sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068583
ZOZP člen 15.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda kot posledica obratovanja traktorja – pojem uporabe motornega vozila – pravni standard – prevozna funkcija vozila – delovna funkcija vozila
Ker zavarovalnica pri obveznem zavarovanju vozil v prometu krije le tisto škodo, ki nastane pri prevozu v cestnem prometu, je odločilno vprašanje, ali je v času nastanka škodnega dogodka traktor deloval v funkciji vozila (prevoznega sredstva v prometu) ali v funkciji delovnega stroja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0068575
ZEKom člen 2, 2/1, 102, 102/2, 102/3, 103.
odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov - dolžnost operaterja obvestiti uporabnike o nevarnosti zlorab - skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri obveščanju se od operaterja fiksnega omrežja zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, saj gre za njegovo obveznost iz poklicne dejavnosti. Glede na to, da je z naročniki redno mesečno komuniciral najmanj ob pošiljanju računov, bi obveščevalni dolžnosti operater fiksnega omrežja zadostil, če bi naročnike glede grozeče nevarnosti zlorabe opozoril skupaj z računi in ne zadostuje objava sporočil v različnih medijih.
Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.
ZOR člen 26, 30, 30/2, 30/3, 32, 32/1, 67, 67/2, 1066.
sklenitev pogodbe – soglasje volje – prava in resnična volja – pogajanja - pismo o nameri – kreditna pogodba - aneks
Pravdni stranki sta sicer določili tako vrsto pogodbe (sprememba kreditne pogodbe) kot tudi vsebino (znesek, pogoji), prav tako je izjava namenjena točno določenemu naslovniku – toženki, vendar pa na strani P., d.d., ni bila podana prava in resnična volja za sklenitev spremembe obeh kreditnih pogodb, pač pa (kvečjemu) volja za sklenitev spremembe kreditnih pogodb v bodočnosti.
Zveza med tožnico in pokojnim Š.J. se je začela in je trajala v času, ko sta bila oba že starejša in vdovca, oba sta imela svoji družini in svoje bivališče. Drži, da ne gre za enako situacijo kot pri dveh mladih ljudeh, ki imata namen ustvariti družino, vendar mora biti prav zato namen živeti v skupnosti, izenačeni z zakonsko zvezo, toliko bolj izražen in poudarjen – ravno nasprotno kot trdi pritožba, ki se zavzema, da zadošča že ohlapnejša skupnost. Zgolj prijateljevanje in občasno (čeprav pogosto) skupno bivanje in čustvena navezanost brez zavestnega elementa živeti skupaj v polnem pomenu besede ne zadoščata.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - rok za podajo odpovedi - invalid
Za zakonitost presojane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da tožnica v spornem obdobju ni imela odobrenega bolniškega staleža (delodajalec pa ji ni dovolil koristiti letnega dopusta), tako da je z dela neupravičeno izostala več kot pet dni zaporedoma. Z vsemi dejstvi glede odsotnosti se je tožena stranka stranka dokončno seznanila s prejemom pisnega zagovora tožnice, ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je odpoved zakonita.
Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, saj ni nobene nevarnosti, da toženka (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) svoje obveznosti do tožnika, kot bodo pravnomočno ugotovljene, ne bo izpolnila, saj gre za javni zavod, za katerega obveznosti jamči tudi Republika Slovenija.
1. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je urejen v 7.5 poglavju ZZK-1, je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, pa stranke ne razpolagajo več z listino o tem poslu, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne pravice predlagatelja v zemljiško knjigo.
2. V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nerazumljiv izrek – že razsojena stvar
S tem, ko je sodišče prve stopnje meritorno odločilo o tožbenem zahtevku, ki po višini ni jasen, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek take sodbe nerazumljiv.
V nepravdnem postopku sodišče razdeli solastno stvar, upoštevaje stanje ob delitvi ter upošteva deleže, ki so nesporni (v primeru spora imata stranki možnost pravde). Ne more pa tak sklep omejevati stranke, da vloži tožbo in zahteva povrnitev vlaganj. Vendar pa sta solastnika predmetne nepremičnine v nepravdnem postopku zaradi delitve sklenila poravnavo, tožnik je postal izključni lastnik in se toženki zavezal plačati na podlagi cenitve 388.644,00 EUR. Če se je tožnik potem, ko je razpolagal s cenitvijo, ki je vsebovala vrednost hiše po stanju v času teka nepravdnega postopka pred sklepanjem poravnave, torej tudi vrednost zvišano na račun tožnikovih vlaganj, zavezal plačati toženi stranki znesek, ki ustreza polovici vrednosti nepremičnine, glede na materialnopravne učinke sodne poravnave sledi lahko le sklep, da je bila že glede na trditveno podlago tožba nesklepčna.
OZ člen 269. ZIZ člen 15, 212. ZPP člen 365, 365-2.
sodni penali - predmet obveznosti - izpolnitev denarne obveznosti
Sodni penali se skladno z določbo 269. člena Obligacijskega zakonika lahko določijo le v primeru, če dolžnik ni izpolnil pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, pa tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju v 212. členu omogoča določitev sodnih penalov le za nedenarne obveznosti. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru, ko je dolžnica po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 1 dolžna vrniti denarni znesek v višini 11.255,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.4.2007 do vračila, v zapuščinsko maso po pokojnem M.Š., za denarno obveznost dolžnice oziroma denarno terjatev upnika. Predmet dolžničine obveznosti (vsebina izpolnitvenega ravnanja) je namreč denar (plačilo določenega denarnega zneska), pri tem pa ni bistveno ali se le-ta nakaže na račun upnika ali tretjega (zapustnika).