OZ od predkupnega upravičenca zahteva le razveljavitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji, ne zahteva pa razveljavitve razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in prenosa lastninske pravice (vknjižbe). Tožeča stranka namreč izbrisno tožbo lahko vloži kasneje, kadarkoli, saj ZZK-1 ne določa roka za njeno vložitev.
Tožnica bi morala po izteku šest mesečnega roka v skladu s 147. členom SZ zahtevati sklenitev najemne pogodbe s takratnim lastnikom spornega stanovanja. Če najemne pogodbe takratni lastnik stanovanja ne bi želel skleniti, bi morala uveljavljati pravovarstveni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe in sicer v splošnem zastaralnem roku petih let. Ker pravovarstvenega zahtevka tožnica do izteka roka ni uveljavljala, je njena pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastarala v skladu s 371. členom ZOR oziroma 346. členom OZ (saj SZ specialnih določb s tem v zvezi ne vsebuje).
ZOR člen 26, 30, 30/2, 30/3, 32, 32/1, 67, 67/2, 1066.
sklenitev pogodbe – soglasje volje – prava in resnična volja – pogajanja - pismo o nameri – kreditna pogodba - aneks
Pravdni stranki sta sicer določili tako vrsto pogodbe (sprememba kreditne pogodbe) kot tudi vsebino (znesek, pogoji), prav tako je izjava namenjena točno določenemu naslovniku – toženki, vendar pa na strani P., d.d., ni bila podana prava in resnična volja za sklenitev spremembe obeh kreditnih pogodb, pač pa (kvečjemu) volja za sklenitev spremembe kreditnih pogodb v bodočnosti.
Sodišče ni vezano na kazensko sodbo glede ključnega vprašanja za to pravdno zadevo, namreč, ali je toženec na kraju nesreče nudil osebne podatke in podatke o zavarovanju ali ne, saj opustitev nudenja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, kar je razlog za izgubo zavarovalnih pravic, ni objektivni znak kaznivosti pri kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, za katerega je bil pravnomočno obsojen.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak nepremičnine - načelo formalnosti - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
V primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi.
Ker dolžnikova pritožba ne vsebuje njegovega podpisa, gre za nepopolno pritožbo, ki je sodišče ne vrača stranki v dopolnitev, saj se v postopku s pritožbo pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
služnostna pravica – priposestvovanje služnosti – čas priposestvovanja - trditveno in dokazno breme
Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo, da ni dokazano priposestvovanje služnosti v dobri veri v desetih letih, saj t.i. pravo priposestvovanje, ki temelji na ustreznem pravnem naslovu in dobrovernosti tistega, ki priposestvovanje zatrjuje, sploh ni bilo predmet tožbenih trditev in zato sodne presoje.
izločitev sodnika – izločitev izvedenca – ogled stanovanja zaradi izvedbe izvedenskega mnenja – rok za pripravo na izvedbo dokaza
Izločitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 247. člena ZPP so lahko zgolj tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke.
Spornost procesnih odločitev oziroma procesnega vodstva razpravljajočega sodnika praviloma ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Ogled stanovanja, ki ga uporablja pravdna stranka in je zato potrebno njeno sodelovanje, zaradi izdelave izvedenskega mnenja oziroma cenitve o višini uporabnine, predstavlja izvedbo dokaza v smislu določbe 222. člena ZPP. Določba 280. člena ZPP o petnajstdnevnem roku za pripravo na glavno obravnavo se ne nanaša na izvedbo dokazov, torej tudi ne na izvedbo dokaza z ogledom predmeta, ki ga opravi izvedenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0068575
ZEKom člen 2, 2/1, 102, 102/2, 102/3, 103.
odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov - dolžnost operaterja obvestiti uporabnike o nevarnosti zlorab - skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri obveščanju se od operaterja fiksnega omrežja zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, saj gre za njegovo obveznost iz poklicne dejavnosti. Glede na to, da je z naročniki redno mesečno komuniciral najmanj ob pošiljanju računov, bi obveščevalni dolžnosti operater fiksnega omrežja zadostil, če bi naročnike glede grozeče nevarnosti zlorabe opozoril skupaj z računi in ne zadostuje objava sporočil v različnih medijih.
Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.
1. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je urejen v 7.5 poglavju ZZK-1, je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, pa stranke ne razpolagajo več z listino o tem poslu, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne pravice predlagatelja v zemljiško knjigo.
2. V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest.
Zveza med tožnico in pokojnim Š.J. se je začela in je trajala v času, ko sta bila oba že starejša in vdovca, oba sta imela svoji družini in svoje bivališče. Drži, da ne gre za enako situacijo kot pri dveh mladih ljudeh, ki imata namen ustvariti družino, vendar mora biti prav zato namen živeti v skupnosti, izenačeni z zakonsko zvezo, toliko bolj izražen in poudarjen – ravno nasprotno kot trdi pritožba, ki se zavzema, da zadošča že ohlapnejša skupnost. Zgolj prijateljevanje in občasno (čeprav pogosto) skupno bivanje in čustvena navezanost brez zavestnega elementa živeti skupaj v polnem pomenu besede ne zadoščata.
Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, saj ni nobene nevarnosti, da toženka (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) svoje obveznosti do tožnika, kot bodo pravnomočno ugotovljene, ne bo izpolnila, saj gre za javni zavod, za katerega obveznosti jamči tudi Republika Slovenija.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - rok za podajo odpovedi - invalid
Za zakonitost presojane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da tožnica v spornem obdobju ni imela odobrenega bolniškega staleža (delodajalec pa ji ni dovolil koristiti letnega dopusta), tako da je z dela neupravičeno izostala več kot pet dni zaporedoma. Z vsemi dejstvi glede odsotnosti se je tožena stranka stranka dokončno seznanila s prejemom pisnega zagovora tožnice, ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je odpoved zakonita.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nerazumljiv izrek – že razsojena stvar
S tem, ko je sodišče prve stopnje meritorno odločilo o tožbenem zahtevku, ki po višini ni jasen, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek take sodbe nerazumljiv.
V nepravdnem postopku sodišče razdeli solastno stvar, upoštevaje stanje ob delitvi ter upošteva deleže, ki so nesporni (v primeru spora imata stranki možnost pravde). Ne more pa tak sklep omejevati stranke, da vloži tožbo in zahteva povrnitev vlaganj. Vendar pa sta solastnika predmetne nepremičnine v nepravdnem postopku zaradi delitve sklenila poravnavo, tožnik je postal izključni lastnik in se toženki zavezal plačati na podlagi cenitve 388.644,00 EUR. Če se je tožnik potem, ko je razpolagal s cenitvijo, ki je vsebovala vrednost hiše po stanju v času teka nepravdnega postopka pred sklepanjem poravnave, torej tudi vrednost zvišano na račun tožnikovih vlaganj, zavezal plačati toženi stranki znesek, ki ustreza polovici vrednosti nepremičnine, glede na materialnopravne učinke sodne poravnave sledi lahko le sklep, da je bila že glede na trditveno podlago tožba nesklepčna.
OZ člen 269. ZIZ člen 15, 212. ZPP člen 365, 365-2.
sodni penali - predmet obveznosti - izpolnitev denarne obveznosti
Sodni penali se skladno z določbo 269. člena Obligacijskega zakonika lahko določijo le v primeru, če dolžnik ni izpolnil pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, pa tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju v 212. členu omogoča določitev sodnih penalov le za nedenarne obveznosti. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru, ko je dolžnica po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 1 dolžna vrniti denarni znesek v višini 11.255,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.4.2007 do vračila, v zapuščinsko maso po pokojnem M.Š., za denarno obveznost dolžnice oziroma denarno terjatev upnika. Predmet dolžničine obveznosti (vsebina izpolnitvenega ravnanja) je namreč denar (plačilo določenega denarnega zneska), pri tem pa ni bistveno ali se le-ta nakaže na račun upnika ali tretjega (zapustnika).