redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - delavci starši - dopust za nego in varstvo otroka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici med tem, ko je bila slednja odsotna zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, ni zakonita.
izostanek z naroka - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe
Začasne zapore na poti do sodišča, na katere se sklicuje tožnik, ne morejo predstavljati opravičljivega razloga za zamudo na narok za glavno obravnavo. Zaradi izostanka brez opravičljivega razloga tožnika pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je umaknil tožbo, in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
začasna odredba – razmerja med starši in otroki – začasna ureditev stikov – spremenjene okoliščine
Predlog za drugačno ureditev stikov z začasno odredbo pred odločitvijo v zadevi bi bil utemeljen le, če bi se razmere v času od sklenitve začasne sodne poravnave do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe tako spremenile, da bi z izvrševanjem začasnega dogovora o stikih otroku grozila nepopravljiva oz. težko popravljiva škoda.
Pravilnik o sodnih tolmačih člen 45 (Ur. l. RS, št. 49/2002), 46 (Ur. l. RS, št. 88/2010).
stroški tolmača – izdelava več izvodov prevoda
Ne glede na napačno povzeto pravno podlago na priloženem računu sodne tolmačke, ko je sodna tolmačka zahtevala nagrado za izdelavo nadaljnjih dveh izvodov prevoda v višini 10 % za izvod (kot je to določal Pravilnik o sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 49/2002), je jasno, da sodna tolmačka zahteva povrnitev materialnih stroškov v zvezi z izdelavo nadaljnjih dveh prevodov, v skladu s spremenjenim pravilnikom (Ur. l. RS, št. 88/2010).
ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 23, 23/1, 52. ZMed člen 2, 18.
obstoj delovnega razmerja - pogoj za zasedbo delovnega mesta - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - avtorska pogodba
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, ko je tožnik pri toženi stranki opravljal delo glavnega urednika, ni utemeljen, saj tožnik za zasedbo tega delovnega mesta ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Iz tega razloga je tožena stranka ravnala zakonito, ker je z njim sklenila avtorsko pogodbo.
posadna listina – pravni naslov za prenos pravice – večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice – vknjižba pravice
Zgolj izjava zemljiškoknjižnega lastnika, da predlagatelju priznava lastninsko pravico na nepremičnini, ne zadošča za vknjižbo lastninske pravice. Posadni listini bi morala biti priložena pogodba, ki izkazuje veljavni pravni naslov za prenos pravice; sicer pa bi morali pri sklenitvi posadne listine, ker je šlo za večkratne zaporedne izvenknjižne prenose, kot stranke nastopati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
izločitev sodnika – izločitev izvedenca – ogled stanovanja zaradi izvedbe izvedenskega mnenja – rok za pripravo na izvedbo dokaza
Izločitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 247. člena ZPP so lahko zgolj tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke.
Spornost procesnih odločitev oziroma procesnega vodstva razpravljajočega sodnika praviloma ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Ogled stanovanja, ki ga uporablja pravdna stranka in je zato potrebno njeno sodelovanje, zaradi izdelave izvedenskega mnenja oziroma cenitve o višini uporabnine, predstavlja izvedbo dokaza v smislu določbe 222. člena ZPP. Določba 280. člena ZPP o petnajstdnevnem roku za pripravo na glavno obravnavo se ne nanaša na izvedbo dokazov, torej tudi ne na izvedbo dokaza z ogledom predmeta, ki ga opravi izvedenec.
redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - pooblastilo upravnika pri izvedbi rednih vzdrževalnih del manjšega pomena - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu
Določilo 51. čl. SZ-1 je kogentno; upravnikova dolžnost izvedbe rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti izhaja iz zakona in etažni lastniki ga te dolžnosti ne morejo odvezati ali je omejiti npr. z določanjem vrednosti tovrstnih del.
OZ od predkupnega upravičenca zahteva le razveljavitev pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji, ne zahteva pa razveljavitve razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in prenosa lastninske pravice (vknjižbe). Tožeča stranka namreč izbrisno tožbo lahko vloži kasneje, kadarkoli, saj ZZK-1 ne določa roka za njeno vložitev.
prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068560
ZOR člen 18, 18/1, 206, 206/3, 414. ZPP člen 214, 214/2.
poplavljanje reke - odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – skrbnost dobrega gospodarja – sklicevanje na navedbe iz prejšnje pritožbe
V konkretnem primeru sta bila vzroka poplavljanja reke v neustrezni rekonstrukciji ceste in v opustitvi ustreznega jaška za odvodnjavanje, za kar je bila odgovorna tožena občina in v nereguliranju in neočiščeni strugi reke, za kar je odgovorna republika (ki ni bila tožena stranka). Zato je utemeljen tožbeni zahtevek zoper toženo stranko na podlagi določb 3. odstavka 206. člena ZOR in 414. člena ZOR.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, kar med drugim pomeni tudi to, da se ni mogoče pavšalno sklicevati na prejšnje pritožbene navedbe iz prejšnje pritožbe.
Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak nepremičnine - načelo formalnosti - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
V primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi.
služnostna pravica – priposestvovanje služnosti – čas priposestvovanja - trditveno in dokazno breme
Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo, da ni dokazano priposestvovanje služnosti v dobri veri v desetih letih, saj t.i. pravo priposestvovanje, ki temelji na ustreznem pravnem naslovu in dobrovernosti tistega, ki priposestvovanje zatrjuje, sploh ni bilo predmet tožbenih trditev in zato sodne presoje.
odškodnina zaradi smrti sestre – trajnejša življenjska skupnost – dokazna ocena – prosta presoja dokazov
Ker med tožnikom in sestro A. pred njeno smrtjo trajnejša življenjska skupnost ni obstajala, drugačna interpretacija vsebine uradnega zaznamka niti razloga, zakaj se A. ni udeležila očetovega pogreba, na utemeljenost tožnikovega zahtevka ne more vplivati.
ZOR člen 26, 30, 30/2, 30/3, 32, 32/1, 67, 67/2, 1066.
sklenitev pogodbe – soglasje volje – prava in resnična volja – pogajanja - pismo o nameri – kreditna pogodba - aneks
Pravdni stranki sta sicer določili tako vrsto pogodbe (sprememba kreditne pogodbe) kot tudi vsebino (znesek, pogoji), prav tako je izjava namenjena točno določenemu naslovniku – toženki, vendar pa na strani P., d.d., ni bila podana prava in resnična volja za sklenitev spremembe obeh kreditnih pogodb, pač pa (kvečjemu) volja za sklenitev spremembe kreditnih pogodb v bodočnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0068575
ZEKom člen 2, 2/1, 102, 102/2, 102/3, 103.
odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov - dolžnost operaterja obvestiti uporabnike o nevarnosti zlorab - skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri obveščanju se od operaterja fiksnega omrežja zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, saj gre za njegovo obveznost iz poklicne dejavnosti. Glede na to, da je z naročniki redno mesečno komuniciral najmanj ob pošiljanju računov, bi obveščevalni dolžnosti operater fiksnega omrežja zadostil, če bi naročnike glede grozeče nevarnosti zlorabe opozoril skupaj z računi in ne zadostuje objava sporočil v različnih medijih.
Tožnica bi morala po izteku šest mesečnega roka v skladu s 147. členom SZ zahtevati sklenitev najemne pogodbe s takratnim lastnikom spornega stanovanja. Če najemne pogodbe takratni lastnik stanovanja ne bi želel skleniti, bi morala uveljavljati pravovarstveni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe in sicer v splošnem zastaralnem roku petih let. Ker pravovarstvenega zahtevka tožnica do izteka roka ni uveljavljala, je njena pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastarala v skladu s 371. členom ZOR oziroma 346. členom OZ (saj SZ specialnih določb s tem v zvezi ne vsebuje).
Rubež premičnin je izvršitelj poskusil opraviti še preden je upnik vložil predlog za odlog izvršbe, zato so stroški, ki so nastali s poskusom rubeža, potrebni za izvršbo.