zamudna sodba - odgovor na tožbo - plača - regres za letni dopust - odpravnina
Ker je tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, odgovorila po izteku 30-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje - ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neplačanih plač, regresov za letni dopust in odpravnine utemeljeno ugodilo.
rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Tožnica je zoper dokončno odločbo toženca vložila vlogo z naslovom "pritožba zoper sklep invalidske komisije", vlogo je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje (kot tožbo), sodišče pa jo je prejelo po izteku 30-dnevnega roka, ki je določen za vložitev tožbe. Ker je bila vloga (tožba) vložena prepozno, jo je sodišče utemeljeno zavrglo. Za presojo pravočasnosti tožbe je namreč odločilen dan, ko tožbo prejme sodišče, in ne dan, ko je vložena pri nepristojnemu organu.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 211, 211/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - zagovor - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči šele po tem, ko je tožena stranka vpogledala v videoposnetek dogajanja in v izogib dvomom na predlog tožnice izdelala fotografije ter zaslišala priče, nato pa še preverila njihove izpovedi na dodatnem zagovoru tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj celovito seznanila s kršitvijo pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz nevarnosti – neznatna škoda
Okoliščine, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, med katerima so nesoglasja, da je toženka izjavila, da posojila ne namerava vrniti, da je tožnik prepričan, da bo toženka začela razprodajati svoje premoženje, ter da je na eni od nepremičnin, katerih lastnica je toženka, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ne predstavljajo zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
ZOR člen 26, 30, 30/2, 30/3, 32, 32/1, 67, 67/2, 1066.
sklenitev pogodbe – soglasje volje – prava in resnična volja – pogajanja - pismo o nameri – kreditna pogodba - aneks
Pravdni stranki sta sicer določili tako vrsto pogodbe (sprememba kreditne pogodbe) kot tudi vsebino (znesek, pogoji), prav tako je izjava namenjena točno določenemu naslovniku – toženki, vendar pa na strani P., d.d., ni bila podana prava in resnična volja za sklenitev spremembe obeh kreditnih pogodb, pač pa (kvečjemu) volja za sklenitev spremembe kreditnih pogodb v bodočnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0068575
ZEKom člen 2, 2/1, 102, 102/2, 102/3, 103.
odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov - dolžnost operaterja obvestiti uporabnike o nevarnosti zlorab - skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri obveščanju se od operaterja fiksnega omrežja zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, saj gre za njegovo obveznost iz poklicne dejavnosti. Glede na to, da je z naročniki redno mesečno komuniciral najmanj ob pošiljanju računov, bi obveščevalni dolžnosti operater fiksnega omrežja zadostil, če bi naročnike glede grozeče nevarnosti zlorabe opozoril skupaj z računi in ne zadostuje objava sporočil v različnih medijih.
prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - pooblastilo upravnika pri izvedbi rednih vzdrževalnih del manjšega pomena - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu
Določilo 51. čl. SZ-1 je kogentno; upravnikova dolžnost izvedbe rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti izhaja iz zakona in etažni lastniki ga te dolžnosti ne morejo odvezati ali je omejiti npr. z določanjem vrednosti tovrstnih del.
služnostna pravica – priposestvovanje služnosti – čas priposestvovanja - trditveno in dokazno breme
Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo, da ni dokazano priposestvovanje služnosti v dobri veri v desetih letih, saj t.i. pravo priposestvovanje, ki temelji na ustreznem pravnem naslovu in dobrovernosti tistega, ki priposestvovanje zatrjuje, sploh ni bilo predmet tožbenih trditev in zato sodne presoje.
izločitev sodnika – izločitev izvedenca – ogled stanovanja zaradi izvedbe izvedenskega mnenja – rok za pripravo na izvedbo dokaza
Izločitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 247. člena ZPP so lahko zgolj tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke.
Spornost procesnih odločitev oziroma procesnega vodstva razpravljajočega sodnika praviloma ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Ogled stanovanja, ki ga uporablja pravdna stranka in je zato potrebno njeno sodelovanje, zaradi izdelave izvedenskega mnenja oziroma cenitve o višini uporabnine, predstavlja izvedbo dokaza v smislu določbe 222. člena ZPP. Določba 280. člena ZPP o petnajstdnevnem roku za pripravo na glavno obravnavo se ne nanaša na izvedbo dokazov, torej tudi ne na izvedbo dokaza z ogledom predmeta, ki ga opravi izvedenec.
Rubež premičnin je izvršitelj poskusil opraviti še preden je upnik vložil predlog za odlog izvršbe, zato so stroški, ki so nastali s poskusom rubeža, potrebni za izvršbo.
Ker dolžnikova pritožba ne vsebuje njegovega podpisa, gre za nepopolno pritožbo, ki je sodišče ne vrača stranki v dopolnitev, saj se v postopku s pritožbo pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
nedovoljena pritožba - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - spor majhne vrednosti - gospodarski spor - napačen pravni pouk
Ker gre za plačilo sodne takse v gospodarsko pravdni zadevi v sporu majhne vrednosti, v katerih je posebna pritožba dovoljena samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, posebna pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni dovoljena.
Sodišče ni vezano na kazensko sodbo glede ključnega vprašanja za to pravdno zadevo, namreč, ali je toženec na kraju nesreče nudil osebne podatke in podatke o zavarovanju ali ne, saj opustitev nudenja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, kar je razlog za izgubo zavarovalnih pravic, ni objektivni znak kaznivosti pri kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, za katerega je bil pravnomočno obsojen.
Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.
ZPP člen 8. ZOR člen 73. SPZ člen 43, 43/1, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – zakonita posest – dobrovernost posesti – priposestvovalna doba – upravljanje s stvarjo – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Le v teoriji velja, da vpis v zemljiški knjigi (vedno) izključuje dobrovernost stranke. Sodišče mora vselej pretehtati vse okoliščine primera.
Pri vsaki presoji dobrovernosti je pomemben tudi časovni element. Ravnati v dobri veri pomeni tudi ravnati v skladu z dobrimi običaji. Na tem mestu zato tudi ni možno spregledati tega, da zemljiška knjiga v času prevlade družbenolastninskih razmerij, v katerega sega sklenjeni dogovor med sosedi, ni imela enakega dejanskega pomena, kot ga ima oziroma bi ga morala imeti v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.