ZDR člen 204, 204/3. ZJU člen 1, 5. ZDSS-1 člen 41. 41/5.
neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za tožbo - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Ker je tožnik kot neizbrani kandidat tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka od prejema obvestila delodajalca o izbiri, se tožba kot prepozna zavrže.
Ne glede na to, da ima neizbrani kandidat le omejeno pravico do sodnega varstva (lahko vtožuje le odškodnino zaradi diskriminacije), tako da tožnik z zahtevkom, da tožena stranka z njim sklene pogodbo o zaposlitvi, ne bi mogel uspeti, je spor oblikovan kot spor o obstoju delovnega razmerja. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - pravni standard
Kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku v izredni odpovedi (vožnja šolskega avtobusa čez nezavarovani železniški prehod, uporaba drugega vozila, ker je bilo njegovo v okvari, ....), ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera (nejasna navodila), ne ustrezajo standardu hujših kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi teh kršitev tožena stranka tožniku ni zakonito podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kot voznik avtobusa, ki je zadolžen za pobiranje voznine, prejel denar, ne da bi izdal račun, s čimer je kršil pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja. Upoštevaje, da je pri pobiranju voznine samostojen in brez nadzora, podvržen je le občasnim kontrolam, da se v njegovem odnosu do delodajalca zahteva določena zaupnost in da ni šlo za prvo kršitev, mu je tožena stranka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
zamudna sodba - tožba - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev - pritrditev na oglasno desko - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti
Tožbe sodišče ne more vročati, tako da jo pritrdi na oglasno desko. Tak način vročanja pride v poštev samo v primeru, da je postopek zoper stranko že v teku, pa stranka sodišču ni sporočila spremembe naslova, v konkretnem primeru (vročanje tožbe) pa postopek zoper toženo stranko še ni bil v teku.
invalidnost - sodni izvedenec - invalidska komisija
Pri tožnik so prisotne le težave (bolečine), ki jih je mogoče lajšati z zdravili in ukrepi medicinske rehabilitacije. Takšne težave ne utemeljujejo zaključka, da je tožnik onemogočen oziroma omejen pri opravljanju pridobitnega dela, zato njegov zahtevek za ugotovitev invalidnosti in priznanje pravic iz tega naslova ni utemeljen.
nesreča pri delu - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje bi lahko o temelju odškodninske odgovornosti presodilo šele, ko bi pridobilo mnenje sodnega izvedenca s področja varstva pri delu o tem, ali je tožena stranka zagotovila vse varnostne ukrepe. Šele nato bi lahko ugotavljalo, ali je res tožnik v celoti sam odgovoren za nesrečo pri delu, zato ker je med delovanjem mlina z roko posegel v nevarno območje, ne da bi predhodno stroj za mletje izklopil.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo za stvarno nepristojno za sojenje o denarnem zahtevku za plačilo odškodnine v znesku 13.000,00 EUR, je napačna, saj sta tako tožeča kot tožena stranka pravni osebi, kar pomeni, da gre za gospodarski spor, sojenje v zvezi z njim pa je v pristojnosti okrožnega sodišča.
Ker sodni izvedenec v zahtevku za plačilo nagrade in tudi v izvedenskem mnenju ni navedel, da je bilo potrebno zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, in tudi ni navedel nobenih razlogov, da bi bilo takšno zbiranje potrebno, je pravilna odločitev, da se mu nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije ne prizna.
rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Tožnica je zoper dokončno odločbo toženca vložila vlogo z naslovom "pritožba zoper sklep invalidske komisije", vlogo je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje (kot tožbo), sodišče pa jo je prejelo po izteku 30-dnevnega roka, ki je določen za vložitev tožbe. Ker je bila vloga (tožba) vložena prepozno, jo je sodišče utemeljeno zavrglo. Za presojo pravočasnosti tožbe je namreč odločilen dan, ko tožbo prejme sodišče, in ne dan, ko je vložena pri nepristojnemu organu.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delavec želi uveljavljati sodno varstvo zaradi take odjave, mora to storiti v roku 30 dni, odkar izve za kršitev pravice, sicer se tožba zavrže.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz nevarnosti – neznatna škoda
Okoliščine, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, med katerima so nesoglasja, da je toženka izjavila, da posojila ne namerava vrniti, da je tožnik prepričan, da bo toženka začela razprodajati svoje premoženje, ter da je na eni od nepremičnin, katerih lastnica je toženka, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ne predstavljajo zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 211, 211/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - zagovor - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči šele po tem, ko je tožena stranka vpogledala v videoposnetek dogajanja in v izogib dvomom na predlog tožnice izdelala fotografije ter zaslišala priče, nato pa še preverila njihove izpovedi na dodatnem zagovoru tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj celovito seznanila s kršitvijo pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Dolžnik upravičeno opozarja sodišče na napačno odločitev o stroških postopka. Te stroške je z nepravilnim ravnanjem povzročil izvršitelj, ki je na drugem naslovu opravil rubež. Zato stroški niso bili potrebni za to izvršbo in jih dolžnik ni dolžan povrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - delavci starši - dopust za nego in varstvo otroka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici med tem, ko je bila slednja odsotna zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, ni zakonita.
priposestvovanje – dobra vera – teorija realizacije
Tožnik ni bil dobroverni posestnik, saj je vedel, da po sklenitvi pogodbe le ta ni bila odobrena s strani upravne enote, da prodajalki nista overili svojega podpisa, in da se ni mogel vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik.
plačilo za delo - pogodba o zaposlitvi - ničnost - tujec - delovno dovoljenje
Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena s tujcem brez delovnega dovoljenja, je sicer nična, kar pa ne pomeni, da delodajalec tujcu, ki zanj opravlja delo na podlagi takšne (nične) pogodbe o zaposlitvi, za opravljeno delo ni dolžan ničesar plačati.
začasna odredba – razmerja med starši in otroki – začasna ureditev stikov – spremenjene okoliščine
Predlog za drugačno ureditev stikov z začasno odredbo pred odločitvijo v zadevi bi bil utemeljen le, če bi se razmere v času od sklenitve začasne sodne poravnave do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe tako spremenile, da bi z izvrševanjem začasnega dogovora o stikih otroku grozila nepopravljiva oz. težko popravljiva škoda.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ob nastanku poslovnega razloga, zaradi katerega je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (ukinitev izobraževalnega programa), tožnica ni bila zaposlena pri toženi stranki (delovno razmerje ji je že predhodno enkrat prenehalo na podlagi odpovedi, za katero je bilo kasneje v sodnem postopku ugotovljeno, da ni zakonita). Rok za podajo odpovedi je zato začel teči šele s prvim dnem, ko je tožena stranka imela možnost odpoved podati, to pa je z dnem vročitve pravnomočne sodbe, s katero ji je bilo naloženo, da tožnico pozove nazaj na delo.