vrnitev darila - prenehanje zunajzakonske skupnosti – darilna pogodba – aneks h kupoprodajni pogodbi – skupno premoženje - dokazno breme
Tožnik ni niti z aneksom h kupoprodajni pogodbi, sklenjeni za stanovanje med S. R. S. kot prodajalcem in pravdnima strankama kot kupcema, s katerim so pogodbene stranke dogovorile drugačen delež, do katerega se vknjiži lastninska pravica na kupca (do 7/10 na toženko in do 3/10 na tožnika, namesto do ½ na vsakega, kot je bilo v osnovni pogodbi), niti z drugimi dokazi dokazal trditve, da sta pravdni stranki s sklenitvijo aneksa sklenili darilno pogodbo, po kateri naj bi tožnik toženki podaril 2/10 lastninske pravice na stanovanju.
invalidnost - invalid I. kategorije - invalidska pokojnina
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti ni bistveno, da je bila tožniku pravica do invalidske pokojnine priznana pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, ampak je bistveno, ali je tožnik popolnoma nezmožen opravljati organizirano pridobitno delo.
začasna nezmožnost za delo - pravni interes - zavrženje tožbe - stroški postopka
Tožba, s katero tožnik uveljavlja, da naj se ugotovi začasna nezmožnost za delo za obdobje, za katero mu je bila začasna nezmožnost že priznana s strani osebne zdravnice, se zavrže, saj tožnik za takšno tožbo ne izkazuje pravnega interesa.
Dolžnik upravičeno opozarja sodišče na napačno odločitev o stroških postopka. Te stroške je z nepravilnim ravnanjem povzročil izvršitelj, ki je na drugem naslovu opravil rubež. Zato stroški niso bili potrebni za to izvršbo in jih dolžnik ni dolžan povrniti.
ZPIZ-1 člen 4, 34, 60. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - sodno varstvo - vsebinsko odločanje o zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Razlogi sodbe govorijo o tem, da je sodišče odločalo o zahtevku tožnika za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, izrek pa govori o odmeri nadomestila za invalidnost in tako nasprotuje razlogom sodbe. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - pravica do starostne pokojnine
Tožena stranka je tožnika na dan, ko je dopolnil starost 65 let ter pokojninsko dobo 32 let 9 mesecev in 8 dni, s čimer je izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zakonito prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Tožnica je zoper dokončno odločbo toženca vložila vlogo z naslovom "pritožba zoper sklep invalidske komisije", vlogo je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje (kot tožbo), sodišče pa jo je prejelo po izteku 30-dnevnega roka, ki je določen za vložitev tožbe. Ker je bila vloga (tožba) vložena prepozno, jo je sodišče utemeljeno zavrglo. Za presojo pravočasnosti tožbe je namreč odločilen dan, ko tožbo prejme sodišče, in ne dan, ko je vložena pri nepristojnemu organu.
Pravilnik o sodnih tolmačih člen 45 (Ur. l. RS, št. 49/2002), 46 (Ur. l. RS, št. 88/2010).
stroški tolmača – izdelava več izvodov prevoda
Ne glede na napačno povzeto pravno podlago na priloženem računu sodne tolmačke, ko je sodna tolmačka zahtevala nagrado za izdelavo nadaljnjih dveh izvodov prevoda v višini 10 % za izvod (kot je to določal Pravilnik o sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 49/2002), je jasno, da sodna tolmačka zahteva povrnitev materialnih stroškov v zvezi z izdelavo nadaljnjih dveh prevodov, v skladu s spremenjenim pravilnikom (Ur. l. RS, št. 88/2010).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - dokazovanje - izvedba dokazov - preiskovalno načelo
Sodišče prve stopnje bi moralo vpogledati v spisa, ki se nanašata na enako oz. podobno dejansko stanje in isto pravno podlago kot konkretna zadeva (gre za dva sodelavca tožnika, ki sta prav tako kot tožnik podala izjavo o prenehanju delovnega razmerja), četudi bi bil tožnik s takšnim dokaznim predlogom prekludiran, saj je v individualnih delovnih sporih vezano na preiskovalno načelo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ob nastanku poslovnega razloga, zaradi katerega je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (ukinitev izobraževalnega programa), tožnica ni bila zaposlena pri toženi stranki (delovno razmerje ji je že predhodno enkrat prenehalo na podlagi odpovedi, za katero je bilo kasneje v sodnem postopku ugotovljeno, da ni zakonita). Rok za podajo odpovedi je zato začel teči šele s prvim dnem, ko je tožena stranka imela možnost odpoved podati, to pa je z dnem vročitve pravnomočne sodbe, s katero ji je bilo naloženo, da tožnico pozove nazaj na delo.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - plača - regres za letni dopust - odpravnina
Ker je tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, odgovorila po izteku 30-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje - ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neplačanih plač, regresov za letni dopust in odpravnine utemeljeno ugodilo.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek odgovora na tožbo - mediacija
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku (v pretežni meri) ugodilo. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka ugovarja prisojenim zneskom, niso dovoljene, priložen odgovor na tožbo pa ni upošteven. Prav tako velja za predlagani postopek mediacije, ki glede na izid tega individualnega delovnega spora ni več smiseln.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz nevarnosti – neznatna škoda
Okoliščine, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, med katerima so nesoglasja, da je toženka izjavila, da posojila ne namerava vrniti, da je tožnik prepričan, da bo toženka začela razprodajati svoje premoženje, ter da je na eni od nepremičnin, katerih lastnica je toženka, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ne predstavljajo zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delavec želi uveljavljati sodno varstvo zaradi take odjave, mora to storiti v roku 30 dni, odkar izve za kršitev pravice, sicer se tožba zavrže.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 211, 211/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - zagovor - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči šele po tem, ko je tožena stranka vpogledala v videoposnetek dogajanja in v izogib dvomom na predlog tožnice izdelala fotografije ter zaslišala priče, nato pa še preverila njihove izpovedi na dodatnem zagovoru tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj celovito seznanila s kršitvijo pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravnomočnost
Toženka je ravnala zakonito, ko je tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu zavrgla, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga pa se od tedaj nista spremenila.
dodatek za pomoč in postrežbo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - načelo materialne resnice
Čeprav tožnica v tožbi ni posebej predlagala izvedbe dodatnih dokazov, bi moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so podana nasprotja med mnenjem osebne zdravnice in mnenjem izvedenskih organov tožene stranke, izvesti dodatne dokaze, predvsem dokaz z določitvijo sodnega izvedenca. Šele na tej podlagi bi ugotovilo vsa dejstva, da bi lahko odločilo o upravičenosti tožnice do dodatka za pomoč in postrežbo.
URS člen 26. ZZZPB člen 54, 54/5. OZ člen 6, 131, 148.
odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta
Vsaka nepravilna ali pomanjkljiva odločitev organov tožene stranke (da se ne upošteva obdobja, ki je izenačeno z obdobjem z zavarovanja, ugotovljenega s sodno odločbo) zaradi pravnih sredstev, ki so na razpolago za odpravo nepravilnosti, nima za posledico odškodninske odgovornosti in nastanka pravno priznane škode. Do odškodnine bi bil zavarovanec upravičen le, če bi dokazal, da so nepravilne odločitve posledica namernega kršenja ali očitno malomarnega upoštevanja pravil stroke, kar pa iz ugotovljenih dejstev v postopku pri toženi stranki in sodišču prve stopnje ne izhaja.
pogodba o sodelovanju - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina
Tožena stranka (društvo) ne more s pravilnikom spreminjati pravil o dopustnosti sodnega varstva. Takšna določba, na podlagi katere bi moral delavec, da bi bilo sodno varstvo dopustno, vložiti pritožbo pri delodajalcu (na organ druge stopnje), je neupoštevna. Tožnik je ravnal pravilno, ko je zoper prenehanje delovnega razmerja uveljavljal sodno varstvo v 30-dnevnem roku pred delovnim sodiščem.