nesreča pri delu - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje bi lahko o temelju odškodninske odgovornosti presodilo šele, ko bi pridobilo mnenje sodnega izvedenca s področja varstva pri delu o tem, ali je tožena stranka zagotovila vse varnostne ukrepe. Šele nato bi lahko ugotavljalo, ali je res tožnik v celoti sam odgovoren za nesrečo pri delu, zato ker je med delovanjem mlina z roko posegel v nevarno območje, ne da bi predhodno stroj za mletje izklopil.
ZPIZ-1 člen 4, 34, 60. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - sodno varstvo - vsebinsko odločanje o zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Razlogi sodbe govorijo o tem, da je sodišče odločalo o zahtevku tožnika za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, izrek pa govori o odmeri nadomestila za invalidnost in tako nasprotuje razlogom sodbe. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 106, 171. ZOR člen 127, 1058.
začasni zastopnik – vročanje pisanj – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – odstop od pogodbe brez naknadnega roka
Upnik sicer lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev obveznosti, če iz dolžnikovega dejanja izhaja, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku, ni pa upnik tega dolžan storiti.
izostanek z naroka - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe
Začasne zapore na poti do sodišča, na katere se sklicuje tožnik, ne morejo predstavljati opravičljivega razloga za zamudo na narok za glavno obravnavo. Zaradi izostanka brez opravičljivega razloga tožnika pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je umaknil tožbo, in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - plača - regres za letni dopust - odpravnina
Ker je tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, odgovorila po izteku 30-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje - ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neplačanih plač, regresov za letni dopust in odpravnine utemeljeno ugodilo.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek odgovora na tožbo - mediacija
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku (v pretežni meri) ugodilo. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka ugovarja prisojenim zneskom, niso dovoljene, priložen odgovor na tožbo pa ni upošteven. Prav tako velja za predlagani postopek mediacije, ki glede na izid tega individualnega delovnega spora ni več smiseln.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – sprememba naslova dolžnika – predhodni preizkus predloga za izvršbo
Ker ZIZ ne določa, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je ob smiselni uporabi določb ZPP to dovoljeno storiti le ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravnomočnost
Toženka je ravnala zakonito, ko je tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu zavrgla, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga pa se od tedaj nista spremenila.
začasna odredba – razmerja med starši in otroki – začasna ureditev stikov – spremenjene okoliščine
Predlog za drugačno ureditev stikov z začasno odredbo pred odločitvijo v zadevi bi bil utemeljen le, če bi se razmere v času od sklenitve začasne sodne poravnave do vložitve predloga za izdajo začasne odredbe tako spremenile, da bi z izvrševanjem začasnega dogovora o stikih otroku grozila nepopravljiva oz. težko popravljiva škoda.
pogodba o sodelovanju - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina
Tožena stranka (društvo) ne more s pravilnikom spreminjati pravil o dopustnosti sodnega varstva. Takšna določba, na podlagi katere bi moral delavec, da bi bilo sodno varstvo dopustno, vložiti pritožbo pri delodajalcu (na organ druge stopnje), je neupoštevna. Tožnik je ravnal pravilno, ko je zoper prenehanje delovnega razmerja uveljavljal sodno varstvo v 30-dnevnem roku pred delovnim sodiščem.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - dokazovanje - izvedba dokazov - preiskovalno načelo
Sodišče prve stopnje bi moralo vpogledati v spisa, ki se nanašata na enako oz. podobno dejansko stanje in isto pravno podlago kot konkretna zadeva (gre za dva sodelavca tožnika, ki sta prav tako kot tožnik podala izjavo o prenehanju delovnega razmerja), četudi bi bil tožnik s takšnim dokaznim predlogom prekludiran, saj je v individualnih delovnih sporih vezano na preiskovalno načelo.
dedni dogovor - sodna poravnava – procesni rok – materialni rok - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave – sodne počitnice
Ali je nek rok procesni ali materialni se presoja po tem, kakšna pravica se daje z rokom ter kakšne so posledice zamude roka. Rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je rok, v katerem lahko stranka sodne poravnave zahteva njeno razveljavitev, torej zahteva razveljavitev pravnomočne sodne odločbe. Navedeni rok je procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - pravica do starostne pokojnine
Tožena stranka je tožnika na dan, ko je dopolnil starost 65 let ter pokojninsko dobo 32 let 9 mesecev in 8 dni, s čimer je izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zakonito prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Ker sodni izvedenec v zahtevku za plačilo nagrade in tudi v izvedenskem mnenju ni navedel, da je bilo potrebno zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, in tudi ni navedel nobenih razlogov, da bi bilo takšno zbiranje potrebno, je pravilna odločitev, da se mu nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije ne prizna.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz nevarnosti – neznatna škoda
Okoliščine, da sta pravdni stranki razvezana zakonca, med katerima so nesoglasja, da je toženka izjavila, da posojila ne namerava vrniti, da je tožnik prepričan, da bo toženka začela razprodajati svoje premoženje, ter da je na eni od nepremičnin, katerih lastnica je toženka, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ne predstavljajo zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - delavci starši - dopust za nego in varstvo otroka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici med tem, ko je bila slednja odsotna zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, ni zakonita.
Dolžnik upravičeno opozarja sodišče na napačno odločitev o stroških postopka. Te stroške je z nepravilnim ravnanjem povzročil izvršitelj, ki je na drugem naslovu opravil rubež. Zato stroški niso bili potrebni za to izvršbo in jih dolžnik ni dolžan povrniti.
vrnitev darila - prenehanje zunajzakonske skupnosti – darilna pogodba – aneks h kupoprodajni pogodbi – skupno premoženje - dokazno breme
Tožnik ni niti z aneksom h kupoprodajni pogodbi, sklenjeni za stanovanje med S. R. S. kot prodajalcem in pravdnima strankama kot kupcema, s katerim so pogodbene stranke dogovorile drugačen delež, do katerega se vknjiži lastninska pravica na kupca (do 7/10 na toženko in do 3/10 na tožnika, namesto do ½ na vsakega, kot je bilo v osnovni pogodbi), niti z drugimi dokazi dokazal trditve, da sta pravdni stranki s sklenitvijo aneksa sklenili darilno pogodbo, po kateri naj bi tožnik toženki podaril 2/10 lastninske pravice na stanovanju.