Dejstva, ki jih stranka ne zanika oziroma jih ne prereka, se štejejo za priznana, zato jih nasprotni stranki ni treba dokazovati. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati v pritožbi prvič zatrjevanih dejstev, saj toženka takšnih navedb v postopku na prvi stopnji ni podala, v pritožbi pa ni zatrjevala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti tekom prvostopenjskega postopka.
Neutemeljeno zavlačevanje z odločitvijo o višini stroškov upravne izvršbe ni razlog, zaradi katerega bi bila tožba v obravnavanem postopku dopustna, saj sodišče v pravdnem postopku ne more posegati v odločitev o višini stroškov upravne izvršbe.
Način poškodovanja, kot tudi sredstvo, s katerim je toženec tožnika poškodoval, je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova strahu. Ugotovilo je, da se je tožnik po poškodovanju, ki mu je sledilo tako močno krvavenje, da mu je kri premočila zgornji del oblačila, utemeljeno ustrašil za svoje življenje.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Namen zanikanja navedb toženke izhaja tudi iz siceršnjih navedb tožnice, ki je jasno uveljavljala obstoj pravno poslovnega razmerja nasproti toženki, ta pa se je temu na več načinov upirala.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja
Pravnomočna sodna odločba ima učinek inter partes, ter ne more vezati oseb, ki niso sodelovale v postopku ter torej nanj niso mogle vplivati.
Pogoja za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini po ODZ sta bila zakonita in dobroverna posest, torej posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in bila izvrševana v dobri veri, da je posestnik lastnik stvari, ki jo poseduje. Načelno mnenje razširjene seje ZVS z dne 4. 4. 1960 je skrajšalo priposestvovalno dobo iz 30 na 20 let.
Tudi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na vojaškem stanovanju mora Republika Slovenija izstaviti ustrezno listino sposobno za vpis lastninske pravice na podlagi 148. člena ZZK-1, če je kot lastnik stanovanja v zemljiški knjigi vpisana pravna ali fizična oseba.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji – težko nadomestljiva škoda
Prodaja nepremičnine na dražbi ter obstoj stanovanjskega problema sama po sebi ne predstavljata nastanka nenadomestljive škode oz. težko nadomestljive škode, saj gre le za dejstvi, ki pomenita posledico izvršbe.
vznemirjanje lastninske pravice – odvzem stvari – priposestvovanje služnosti
Bistvo toženčevega vznemirjanja tožnikove lastninske pravice ni (le) v tem, da garažo uporablja, temveč je tožniku odvzel posest garaže in ga iz možnosti njene uporabe popolnoma izključil. Tudi če bi sodišče ugodilo zahtevku, naj toženec preneha uporabljati garažo in iz nje odstrani svoje stvari, „vznemirjanje“ tožnikove lastninske pravice ne bi bilo odpravljeno, saj mu je bila dejansko odvzeta posest, katere vrnitve pa s tožbo ne zahteva. Tožnik zato neutemeljeno izpodbija zavrnilni del sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljilo z nesklepčnostjo tožbe.
pravica do zdravega življenjskega okolja – ugovor zastaranja – bodoča škoda – višina odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti
Vsa škoda tožnikom nastala oz. jim je bila znana pred koncem postopka na prvi stopnji. Ne gre torej za bodočo (nepremoženjsko) škodo, saj slednja izvira iz zaključenega škodnega ravnanja tj. vsakokratnih imisij, povzročenih z vsakodnevnim prekomernim tranzitnim prometom, pri čemer tožniki zahtevajo odškodnino le za ta čas (in ne tudi za čas po prenehanju imisij).
Zdru-1 člen 14. ZPP člen 1, 165, 165/3, 365, 365-3.
neizpolnitev pogodbe o štipendiranju – spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije – procesna predpostavka – sodna pristojnost - zavženje tožbe
Gre za spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju po članu društva (tožencu). Pri takem sporu (tudi izhajajoč iz določbe 14. člena ZDru-1) postopek znotraj društva ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev tožbe.
odmera sodne takse – vrednost nepremičnine – prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je vrednost nepremičnine določilo po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin primera, konkretnejših razlogov za svojo odločitev in konkretnih okoliščin primera pa ni podalo. Odločanje po prostem preudarku ne pomeni, da sodišče lahko svojo odločitev sprejme arbitrarno. Pri odločanju se mora namreč opreti na pravila logičnega mišljenja, življenjske izkušnje, dokaze, ki sami zase sicer ne dajejo natančnega odgovora, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo ter na tej podlagi svojo odločitev obrazložiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021224
KZ člen 270. OZ člen 179. ZPP člen 7, 14, 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 350, 350/2, 353.
škodni dogodek – nepremoženjska škoda – razžalitev – telesne bolečine – strah – isto dejansko stanje – pravnomočna obsodilna sodba – pravična denarna odškodnina
Upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik zaradi toženčevega udarca v nos in besed ,,kaj gledaš cigan?'', pri tem upoštevajoč obsodilno kazensko sodbo za storitev kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja po 270. členu KZ, objektivno gledano bil razžaljen, vendar svojih trditev, da so ga izrečene besede globoko prizadele in so grobo posegle v njegovo dobro ime in čast, ga razžalile in užalostile (subjektivno trpljenje), ni določneje izkazal ter tudi ni predlagal nobenih dokazov, ki bi potrdili obstoj prizadejanih duševnih bolečin. Dodati je, da škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno.
Četudi v sami ekskluzivni pogodbi vsi pogoji prodaje parcel niso bili določeni in jih je naročnik (toženec) določil naknadno, na kar izrecno opozarja pritožba, to še ne pomeni, da zaradi tega posredniška pogodba ni bila sklenjena, saj po mnenju pritožbenega sodišča le ta vsebuje vse bistvene sestavine, ki jih zakon določa za takšne vrste pogodb (837. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).
Dodati je, da toženec ekskluzivne pogodbe ne bi smel podpisati, če mu izvod splošnih pogojev ni bil vročen oziroma mu ni bila omogočena seznanitev z njihovo vsebino.
Bistven del izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke je bil v tem, da je iskala interesente za nakup, da je toženca seznanila s kupcem in na poziv kupcu poslala zahtevane dokumente, nakar je bila med tožencem in kupcem po uspešnih pogajanjih sklenjena prodajna pogodba. Glavni namen posredovanja je bil dosežen.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – obrazloženost sklepa o vpisu
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo zaznambo spora za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vložene tožbe, v kateri tožnika, v obravnavanem postopku predlagatelja, zahtevata ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način – s priposestvovanjem.
Ker je pri tožnici telesna okvara v višini 70 % nastala, ko je bila otrok in še ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, tožnica ni upravičena do invalidnine.
priposestvovanje – dobra vera – teorija realizacije
Tožnik ni bil dobroverni posestnik, saj je vedel, da po sklenitvi pogodbe le ta ni bila odobrena s strani upravne enote, da prodajalki nista overili svojega podpisa, in da se ni mogel vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik.
plačilo za delo - pogodba o zaposlitvi - ničnost - tujec - delovno dovoljenje
Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena s tujcem brez delovnega dovoljenja, je sicer nična, kar pa ne pomeni, da delodajalec tujcu, ki zanj opravlja delo na podlagi takšne (nične) pogodbe o zaposlitvi, za opravljeno delo ni dolžan ničesar plačati.
ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 217.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - dokazovanje - izvedba dokazov pred predsednikom senata
Tožena stranka je tožniku, ki je bil zaposlen kot strokovni delavec, ki dela z duševno bolnimi osebami, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujše kršitve pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je zagrešil, ker je bolnico zadržal v sobi za glasbeno delavnico in jo tam začel poljubljati.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odločitev okrožnega sodišča, ki se je izreklo za stvarno nepristojno za sojenje o denarnem zahtevku za plačilo odškodnine v znesku 13.000,00 EUR, je napačna, saj sta tako tožeča kot tožena stranka pravni osebi, kar pomeni, da gre za gospodarski spor, sojenje v zvezi z njim pa je v pristojnosti okrožnega sodišča.