Namen zanikanja navedb toženke izhaja tudi iz siceršnjih navedb tožnice, ki je jasno uveljavljala obstoj pravno poslovnega razmerja nasproti toženki, ta pa se je temu na več načinov upirala.
denacionalizacija – upravičenec do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa – obveznice Slovenske odškodninske družbe – uporaba zakona o pravdnem postopku
Menjalna pogodba ni bila sklenjena prostovoljno (svobodno), ampak zaradi sile državnega organa, ki je v hišo lastnic naselil različne ustanove, ki se iz nje niso imele namena izseliti. Državni organ je lastnici s takšnim dejanjem postavil pred izvršeno dejstvo in kakšna druga posebna prisila ni bila potrebna, ker večje prisile, kot da se nepremičnina fizično zasede, ni.
Smiselna uporaba določb 286. člena ZPP je, da se ta uporablja v tistih nepravdnih postopkih, ki se začnejo na predlog strank in za ugotavljanje tistih dejstev, ki jih je stranka dolžna dokazati.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika oziroma jih ne prereka, se štejejo za priznana, zato jih nasprotni stranki ni treba dokazovati. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati v pritožbi prvič zatrjevanih dejstev, saj toženka takšnih navedb v postopku na prvi stopnji ni podala, v pritožbi pa ni zatrjevala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti tekom prvostopenjskega postopka.
Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
Zdru-1 člen 14. ZPP člen 1, 165, 165/3, 365, 365-3.
neizpolnitev pogodbe o štipendiranju – spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije – procesna predpostavka – sodna pristojnost - zavženje tožbe
Gre za spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju po članu društva (tožencu). Pri takem sporu (tudi izhajajoč iz določbe 14. člena ZDru-1) postopek znotraj društva ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev tožbe.
odmera sodne takse – vrednost nepremičnine – prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je vrednost nepremičnine določilo po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin primera, konkretnejših razlogov za svojo odločitev in konkretnih okoliščin primera pa ni podalo. Odločanje po prostem preudarku ne pomeni, da sodišče lahko svojo odločitev sprejme arbitrarno. Pri odločanju se mora namreč opreti na pravila logičnega mišljenja, življenjske izkušnje, dokaze, ki sami zase sicer ne dajejo natančnega odgovora, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo ter na tej podlagi svojo odločitev obrazložiti.
Četudi v sami ekskluzivni pogodbi vsi pogoji prodaje parcel niso bili določeni in jih je naročnik (toženec) določil naknadno, na kar izrecno opozarja pritožba, to še ne pomeni, da zaradi tega posredniška pogodba ni bila sklenjena, saj po mnenju pritožbenega sodišča le ta vsebuje vse bistvene sestavine, ki jih zakon določa za takšne vrste pogodb (837. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).
Dodati je, da toženec ekskluzivne pogodbe ne bi smel podpisati, če mu izvod splošnih pogojev ni bil vročen oziroma mu ni bila omogočena seznanitev z njihovo vsebino.
Bistven del izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke je bil v tem, da je iskala interesente za nakup, da je toženca seznanila s kupcem in na poziv kupcu poslala zahtevane dokumente, nakar je bila med tožencem in kupcem po uspešnih pogajanjih sklenjena prodajna pogodba. Glavni namen posredovanja je bil dosežen.
pravica do zdravega življenjskega okolja – ugovor zastaranja – bodoča škoda – višina odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti
Vsa škoda tožnikom nastala oz. jim je bila znana pred koncem postopka na prvi stopnji. Ne gre torej za bodočo (nepremoženjsko) škodo, saj slednja izvira iz zaključenega škodnega ravnanja tj. vsakokratnih imisij, povzročenih z vsakodnevnim prekomernim tranzitnim prometom, pri čemer tožniki zahtevajo odškodnino le za ta čas (in ne tudi za čas po prenehanju imisij).
vznemirjanje lastninske pravice – odvzem stvari – priposestvovanje služnosti
Bistvo toženčevega vznemirjanja tožnikove lastninske pravice ni (le) v tem, da garažo uporablja, temveč je tožniku odvzel posest garaže in ga iz možnosti njene uporabe popolnoma izključil. Tudi če bi sodišče ugodilo zahtevku, naj toženec preneha uporabljati garažo in iz nje odstrani svoje stvari, „vznemirjanje“ tožnikove lastninske pravice ne bi bilo odpravljeno, saj mu je bila dejansko odvzeta posest, katere vrnitve pa s tožbo ne zahteva. Tožnik zato neutemeljeno izpodbija zavrnilni del sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljilo z nesklepčnostjo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021224
KZ člen 270. OZ člen 179. ZPP člen 7, 14, 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 350, 350/2, 353.
škodni dogodek – nepremoženjska škoda – razžalitev – telesne bolečine – strah – isto dejansko stanje – pravnomočna obsodilna sodba – pravična denarna odškodnina
Upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik zaradi toženčevega udarca v nos in besed ,,kaj gledaš cigan?'', pri tem upoštevajoč obsodilno kazensko sodbo za storitev kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja po 270. členu KZ, objektivno gledano bil razžaljen, vendar svojih trditev, da so ga izrečene besede globoko prizadele in so grobo posegle v njegovo dobro ime in čast, ga razžalile in užalostile (subjektivno trpljenje), ni določneje izkazal ter tudi ni predlagal nobenih dokazov, ki bi potrdili obstoj prizadejanih duševnih bolečin. Dodati je, da škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – obrazloženost sklepa o vpisu
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo zaznambo spora za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vložene tožbe, v kateri tožnika, v obravnavanem postopku predlagatelja, zahtevata ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način – s priposestvovanjem.
ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 23, 23/1, 52. ZMed člen 2, 18.
obstoj delovnega razmerja - pogoj za zasedbo delovnega mesta - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - avtorska pogodba
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, ko je tožnik pri toženi stranki opravljal delo glavnega urednika, ni utemeljen, saj tožnik za zasedbo tega delovnega mesta ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Iz tega razloga je tožena stranka ravnala zakonito, ker je z njim sklenila avtorsko pogodbo.
Ker je pri tožnici telesna okvara v višini 70 % nastala, ko je bila otrok in še ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, tožnica ni upravičena do invalidnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ob nastanku poslovnega razloga, zaradi katerega je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (ukinitev izobraževalnega programa), tožnica ni bila zaposlena pri toženi stranki (delovno razmerje ji je že predhodno enkrat prenehalo na podlagi odpovedi, za katero je bilo kasneje v sodnem postopku ugotovljeno, da ni zakonita). Rok za podajo odpovedi je zato začel teči šele s prvim dnem, ko je tožena stranka imela možnost odpoved podati, to pa je z dnem vročitve pravnomočne sodbe, s katero ji je bilo naloženo, da tožnico pozove nazaj na delo.