denacionalizacija – upravičenec do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa – obveznice Slovenske odškodninske družbe – uporaba zakona o pravdnem postopku
Menjalna pogodba ni bila sklenjena prostovoljno (svobodno), ampak zaradi sile državnega organa, ki je v hišo lastnic naselil različne ustanove, ki se iz nje niso imele namena izseliti. Državni organ je lastnici s takšnim dejanjem postavil pred izvršeno dejstvo in kakšna druga posebna prisila ni bila potrebna, ker večje prisile, kot da se nepremičnina fizično zasede, ni.
Smiselna uporaba določb 286. člena ZPP je, da se ta uporablja v tistih nepravdnih postopkih, ki se začnejo na predlog strank in za ugotavljanje tistih dejstev, ki jih je stranka dolžna dokazati.
prepoved reformatio in peius - zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora o pridobitvi pravice
Sodišče druge stopnje odločitve sodišča prve stopnje ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila zgolj ona, zato pritožbeno sodišče odločitve v ugodilnem delu ni spreminjalo, čeprav pogoji za zaznambo spora niso izpolnjeni, ker predlagatelj v tožbi ni zatrjeval pridobitve lastninske pravice na izviren način.
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 176, 176/2, 176/3, 179, 179/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – izjava insolventnega dolžnika o ugovoru – rok za izjavo – prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov
V pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek, dolžnik ne more več uveljavljati dejstev in dokazov o tem, da ugovorni razlogi niso podani, saj lahko to navede le v izjavi iz 176. člena ZFPPIPP.
ZPP v prvem odstavku 158. člena ureja temeljno pravilo glede stroškovnih posledic pri umiku tožbe kot odraz načela krivde. Predpostavlja se, da je tožnik, ki je z vložitvijo tožbe uveljavljal pravovarstveni zahtevek, pa kasneje od te zahteve odstopil, krivdno povzročil potrebne stroške nasprotni stranki. Za odgovornost tožeče stranke za povrnitev nastalih stroškov toženi stranki zato ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062710
ZGD člen 6, 258. OZ člen 131.
odgovornost članov uprave – spregled pravne osebnosti
Pritožnik očitkov o nesprejemu ukrepov za zagotovitev likvidnosti, o nevestnem gospodarjenju, zlorabi položaja in goljufiji ni konkretiziral z zatrjevanjem konkretnih dejstev, torej konkretno kakšne ukrepe in v katerem trenutku bi posamezne tožene stranke morale sprejeti, pa jih niso in zakaj prav te, ter tudi ni konkretiziral očitkov v smeri storitve kaznivih dejanj.
Obveznosti, ki jih ZGD nalaga članom uprave, so namreč po svoji naravi obligacija prizadevanja. Člani uprave si morajo pri opravljanju poslov z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da bi podjetje dolgoročno raslo in da bi v okviru tega bila zagotovljena tudi kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, kar pa ne pomeni, da je ta temeljni cilj tudi vedno dosežen. Tako pogosto tudi izpolnitev vseh obveznosti z zahtevano skrbnostjo, ne prepreči kratkoročne ali dolgoročne plačilne nesposobnosti, kar v končni posledici lahko vodi v stečaj.
ZIZ člen 24, 24/3. ZGD-1 člen 425, 425/1, 429. ZFPPIPP člen 440.
sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo – vstop novega upnika v izvršbo - prehod terjatve - prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe
Ker je do izbrisa dosedanjega upnika prišlo na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (425. do 429. člen ZGD-1) in ne na podlagi določb sedmega poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem izvršilnem postopku postopati po določbah ZFPPIPP. S sklepom registrskega sodišča o izbrisu dosedanjega upnika iz sodnega registra pa je družba M. d.d., kot edini družbenik dosedanjega upnika, dokazala prehod terjatve nanjo.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nagrade upravitelju
Sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 05. 2011 o nadomestilu upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase je pravilen. Pri izdaji tega sklepa je sodišče prve stopnje upravitelju priznalo nagrado od višine vnovčenega premoženja, pri tem pa je kljub zmotnemu citiranju starega Pravilnika pravilno uporabilo lestvico iz sedanjega Pravilnika. Po sedaj veljavnem določilu 7. člena Pravilnika nadomestilo upravitelja za vnovčenje stečajne mase ne glede na to ali gre za razdelitev splošne ali posebne mase, znaša 10 % od osnove vnovčenega premoženja, če to ni višje od 37.500,00 EUR (I. postavka), od vnovčene osnove nad 37.500,00 EUR pa 3.750,00 EUR + 4 %, če vnovčena masa ne presega 375.000,00 EUR (II. postavka).
Četudi v sami ekskluzivni pogodbi vsi pogoji prodaje parcel niso bili določeni in jih je naročnik (toženec) določil naknadno, na kar izrecno opozarja pritožba, to še ne pomeni, da zaradi tega posredniška pogodba ni bila sklenjena, saj po mnenju pritožbenega sodišča le ta vsebuje vse bistvene sestavine, ki jih zakon določa za takšne vrste pogodb (837. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).
Dodati je, da toženec ekskluzivne pogodbe ne bi smel podpisati, če mu izvod splošnih pogojev ni bil vročen oziroma mu ni bila omogočena seznanitev z njihovo vsebino.
Bistven del izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke je bil v tem, da je iskala interesente za nakup, da je toženca seznanila s kupcem in na poziv kupcu poslala zahtevane dokumente, nakar je bila med tožencem in kupcem po uspešnih pogajanjih sklenjena prodajna pogodba. Glavni namen posredovanja je bil dosežen.
pravica do zdravega življenjskega okolja – ugovor zastaranja – bodoča škoda – višina odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti
Vsa škoda tožnikom nastala oz. jim je bila znana pred koncem postopka na prvi stopnji. Ne gre torej za bodočo (nepremoženjsko) škodo, saj slednja izvira iz zaključenega škodnega ravnanja tj. vsakokratnih imisij, povzročenih z vsakodnevnim prekomernim tranzitnim prometom, pri čemer tožniki zahtevajo odškodnino le za ta čas (in ne tudi za čas po prenehanju imisij).
vznemirjanje lastninske pravice – odvzem stvari – priposestvovanje služnosti
Bistvo toženčevega vznemirjanja tožnikove lastninske pravice ni (le) v tem, da garažo uporablja, temveč je tožniku odvzel posest garaže in ga iz možnosti njene uporabe popolnoma izključil. Tudi če bi sodišče ugodilo zahtevku, naj toženec preneha uporabljati garažo in iz nje odstrani svoje stvari, „vznemirjanje“ tožnikove lastninske pravice ne bi bilo odpravljeno, saj mu je bila dejansko odvzeta posest, katere vrnitve pa s tožbo ne zahteva. Tožnik zato neutemeljeno izpodbija zavrnilni del sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljilo z nesklepčnostjo tožbe.
odmera sodne takse – vrednost nepremičnine – prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je vrednost nepremičnine določilo po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin primera, konkretnejših razlogov za svojo odločitev in konkretnih okoliščin primera pa ni podalo. Odločanje po prostem preudarku ne pomeni, da sodišče lahko svojo odločitev sprejme arbitrarno. Pri odločanju se mora namreč opreti na pravila logičnega mišljenja, življenjske izkušnje, dokaze, ki sami zase sicer ne dajejo natančnega odgovora, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo ter na tej podlagi svojo odločitev obrazložiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021224
KZ člen 270. OZ člen 179. ZPP člen 7, 14, 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 350, 350/2, 353.
škodni dogodek – nepremoženjska škoda – razžalitev – telesne bolečine – strah – isto dejansko stanje – pravnomočna obsodilna sodba – pravična denarna odškodnina
Upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik zaradi toženčevega udarca v nos in besed ,,kaj gledaš cigan?'', pri tem upoštevajoč obsodilno kazensko sodbo za storitev kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja po 270. členu KZ, objektivno gledano bil razžaljen, vendar svojih trditev, da so ga izrečene besede globoko prizadele in so grobo posegle v njegovo dobro ime in čast, ga razžalile in užalostile (subjektivno trpljenje), ni določneje izkazal ter tudi ni predlagal nobenih dokazov, ki bi potrdili obstoj prizadejanih duševnih bolečin. Dodati je, da škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno.
Zdru-1 člen 14. ZPP člen 1, 165, 165/3, 365, 365-3.
neizpolnitev pogodbe o štipendiranju – spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije – procesna predpostavka – sodna pristojnost - zavženje tožbe
Gre za spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju po članu društva (tožencu). Pri takem sporu (tudi izhajajoč iz določbe 14. člena ZDru-1) postopek znotraj društva ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev tožbe.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – obrazloženost sklepa o vpisu
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo zaznambo spora za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vložene tožbe, v kateri tožnika, v obravnavanem postopku predlagatelja, zahtevata ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način – s priposestvovanjem.
ZDR člen 82, 82/2, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 217.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - dokazovanje - izvedba dokazov pred predsednikom senata
Tožena stranka je tožniku, ki je bil zaposlen kot strokovni delavec, ki dela z duševno bolnimi osebami, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujše kršitve pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je zagrešil, ker je bolnico zadržal v sobi za glasbeno delavnico in jo tam začel poljubljati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - delavci starši - dopust za nego in varstvo otroka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici med tem, ko je bila slednja odsotna zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, ni zakonita.
ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 23, 23/1, 52. ZMed člen 2, 18.
obstoj delovnega razmerja - pogoj za zasedbo delovnega mesta - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - avtorska pogodba
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, ko je tožnik pri toženi stranki opravljal delo glavnega urednika, ni utemeljen, saj tožnik za zasedbo tega delovnega mesta ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Iz tega razloga je tožena stranka ravnala zakonito, ker je z njim sklenila avtorsko pogodbo.
izostanek z naroka - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe
Začasne zapore na poti do sodišča, na katere se sklicuje tožnik, ne morejo predstavljati opravičljivega razloga za zamudo na narok za glavno obravnavo. Zaradi izostanka brez opravičljivega razloga tožnika pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je umaknil tožbo, in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - plača - regres za letni dopust - odpravnina
Ker je tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, odgovorila po izteku 30-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje - ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neplačanih plač, regresov za letni dopust in odpravnine utemeljeno ugodilo.