pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja
Pravnomočna sodna odločba ima učinek inter partes, ter ne more vezati oseb, ki niso sodelovale v postopku ter torej nanj niso mogle vplivati.
Pogoja za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini po ODZ sta bila zakonita in dobroverna posest, torej posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in bila izvrševana v dobri veri, da je posestnik lastnik stvari, ki jo poseduje. Načelno mnenje razširjene seje ZVS z dne 4. 4. 1960 je skrajšalo priposestvovalno dobo iz 30 na 20 let.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – začetek teka zastaralnega roka
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, torej, ko ni bilo ovir, da bi prišel do teh podatkov. To pa ne pomeni da bi oškodovanec moral počakati na konkreten znesek višine škode, temveč mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika oziroma jih ne prereka, se štejejo za priznana, zato jih nasprotni stranki ni treba dokazovati. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati v pritožbi prvič zatrjevanih dejstev, saj toženka takšnih navedb v postopku na prvi stopnji ni podala, v pritožbi pa ni zatrjevala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti tekom prvostopenjskega postopka.
Neutemeljeno zavlačevanje z odločitvijo o višini stroškov upravne izvršbe ni razlog, zaradi katerega bi bila tožba v obravnavanem postopku dopustna, saj sodišče v pravdnem postopku ne more posegati v odločitev o višini stroškov upravne izvršbe.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje na predlog stranke, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga.
Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
Zdru-1 člen 14. ZPP člen 1, 165, 165/3, 365, 365-3.
neizpolnitev pogodbe o štipendiranju – spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije – procesna predpostavka – sodna pristojnost - zavženje tožbe
Gre za spor med društvom in članom društva o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju po članu društva (tožencu). Pri takem sporu (tudi izhajajoč iz določbe 14. člena ZDru-1) postopek znotraj društva ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev tožbe.
odmera sodne takse – vrednost nepremičnine – prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je vrednost nepremičnine določilo po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin primera, konkretnejših razlogov za svojo odločitev in konkretnih okoliščin primera pa ni podalo. Odločanje po prostem preudarku ne pomeni, da sodišče lahko svojo odločitev sprejme arbitrarno. Pri odločanju se mora namreč opreti na pravila logičnega mišljenja, življenjske izkušnje, dokaze, ki sami zase sicer ne dajejo natančnega odgovora, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo ter na tej podlagi svojo odločitev obrazložiti.
pravica do zdravega življenjskega okolja – ugovor zastaranja – bodoča škoda – višina odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti
Vsa škoda tožnikom nastala oz. jim je bila znana pred koncem postopka na prvi stopnji. Ne gre torej za bodočo (nepremoženjsko) škodo, saj slednja izvira iz zaključenega škodnega ravnanja tj. vsakokratnih imisij, povzročenih z vsakodnevnim prekomernim tranzitnim prometom, pri čemer tožniki zahtevajo odškodnino le za ta čas (in ne tudi za čas po prenehanju imisij).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021224
KZ člen 270. OZ člen 179. ZPP člen 7, 14, 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 350, 350/2, 353.
škodni dogodek – nepremoženjska škoda – razžalitev – telesne bolečine – strah – isto dejansko stanje – pravnomočna obsodilna sodba – pravična denarna odškodnina
Upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik zaradi toženčevega udarca v nos in besed ,,kaj gledaš cigan?'', pri tem upoštevajoč obsodilno kazensko sodbo za storitev kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja po 270. členu KZ, objektivno gledano bil razžaljen, vendar svojih trditev, da so ga izrečene besede globoko prizadele in so grobo posegle v njegovo dobro ime in čast, ga razžalile in užalostile (subjektivno trpljenje), ni določneje izkazal ter tudi ni predlagal nobenih dokazov, ki bi potrdili obstoj prizadejanih duševnih bolečin. Dodati je, da škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno.
Četudi v sami ekskluzivni pogodbi vsi pogoji prodaje parcel niso bili določeni in jih je naročnik (toženec) določil naknadno, na kar izrecno opozarja pritožba, to še ne pomeni, da zaradi tega posredniška pogodba ni bila sklenjena, saj po mnenju pritožbenega sodišča le ta vsebuje vse bistvene sestavine, ki jih zakon določa za takšne vrste pogodb (837. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).
Dodati je, da toženec ekskluzivne pogodbe ne bi smel podpisati, če mu izvod splošnih pogojev ni bil vročen oziroma mu ni bila omogočena seznanitev z njihovo vsebino.
Bistven del izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke je bil v tem, da je iskala interesente za nakup, da je toženca seznanila s kupcem in na poziv kupcu poslala zahtevane dokumente, nakar je bila med tožencem in kupcem po uspešnih pogajanjih sklenjena prodajna pogodba. Glavni namen posredovanja je bil dosežen.
vznemirjanje lastninske pravice – odvzem stvari – priposestvovanje služnosti
Bistvo toženčevega vznemirjanja tožnikove lastninske pravice ni (le) v tem, da garažo uporablja, temveč je tožniku odvzel posest garaže in ga iz možnosti njene uporabe popolnoma izključil. Tudi če bi sodišče ugodilo zahtevku, naj toženec preneha uporabljati garažo in iz nje odstrani svoje stvari, „vznemirjanje“ tožnikove lastninske pravice ne bi bilo odpravljeno, saj mu je bila dejansko odvzeta posest, katere vrnitve pa s tožbo ne zahteva. Tožnik zato neutemeljeno izpodbija zavrnilni del sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljilo z nesklepčnostjo tožbe.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – obrazloženost sklepa o vpisu
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo zaznambo spora za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vložene tožbe, v kateri tožnika, v obravnavanem postopku predlagatelja, zahtevata ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način – s priposestvovanjem.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarno delo
Dela z lopato ni mogoče šteti za nevarno delo, ker ne gre za delo, iz katerega bi izvirala večja škodna nevarnost za okolico, ampak gre za povsem običajno delo, ki ga z običajno skrbnostjo lahko opravlja vsak povprečen človek.
ZPIZ-1 člen 143. ZDSS-1 člen 61, 62. ZPP člen 243.
invalidnina - telesna okvara - invalidska komisija - sodni izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na to, da invalidska komisija druge stopnje v dopolnilnem mnenju ni navedla medicinskih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pri tožniku podana telesna okvara zaradi težav s hrbtenico, tudi sodišče prve stopnje samo ni moglo tolmačiti medicinskih izvidov v spisu, kajti gre za strokovna vprašanja, na katera lahko odgovori zgolj izvedenec s področja medicine. Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker ni izvedlo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca, ki je bil pravočasno predlagan.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – sprememba naslova dolžnika – predhodni preizkus predloga za izvršbo
Ker ZIZ ne določa, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je ob smiselni uporabi določb ZPP to dovoljeno storiti le ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
zastaranje odškodninske obveznosti – subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja – določljivost škode
Vedenje o škodi v smislu prvega odstavka 352. člena OZ pomeni, da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena. Bistveno je, da je višina škode na podlagi znanih okoliščin določljiva.