zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.
Namen in smisel instituta samopomoči ni v tem, da zato, ker naj bi soposestnik presegel meje izvrševanja soposesti, ne bi mogel več izvrševati niti soposesti v mejah, ki si jih je pridobil na dovoljen način. Zato pomeni dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči, na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, prekoračitev dovoljene samopomoči.
Večkratna odstranitev prejšnje ključavnice, ki ji sledi vzpostavitev prejšnjega stanja z namestitvijo nove ključavnice s strani tistega, v čigar soposest je poseženo, pomeni ponavljajoča motilna dejanja. Rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teče od vsakega motilnega dejanja posebej.
motenje posesti – nadaljevano motilno dejanje – pojem – začetek teka roka za vložitev tožbe
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec že od druge polovice leta 2009 motil tožnikovo posest žive meje tako, da je s traktorjem pogosto vozil v živo mejo in pri tem (že tedaj) lomil njene veje, pri čemer tožnik po nobeni od teh voženj ni posadil novih poganjkov, izhaja, da je motenje posesti potekalo daljše časovno obdobje na isti način, prvotno stanje pa ni bilo vzpostavljeno, zato se pritožbeno sodišče strinja s argumentiranim stališčem sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za nadaljevano motilno dejanje, pri katerem rok za vložitev tožbe teče, odkar je tožnik zvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
V tem primeru je cel postopek na prvi stopnji vodilo okrajno sodišče po pravilih, ki veljajo za redni, splošni postopek. Zato bi morala tožena stranka že pred sodiščem prve stopnje opozoriti, da bi moralo odločati okrožno sodišče po pravilih, ki veljajo za postopek v gospodarskih sporih.
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka - obrazložen ugovor
Obravnavana zadeva je v fazi odločanja o ugovoru zoper dajatveni del sklepa o izvršbi, katerega pravna narava je podobna plačilnemu nalogu, zaradi česar ima začetek stečajnega postopka posledice, kot jih ima v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.
Če dolžnik ne ve, plačilo česa konkretno upnik od njega zahteva, bi bilo ob tem, da upniku svojega zahtevka v predlogu ni potrebno utemeljiti, niti k predlogu preložiti verodostojnih listin, na katere se sklicuje upnik in iz katerih bi izhajala njegova terjatev, nesorazmerno od dolžnika zahtevati konkretnejši ugovor. Dolžnik je s trditvami, da verodostojnih listin nima in ne ve zakaj gre, kot tudi ne, na čem temeljijo, zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru.
Izjava tožene stranke, ko je tožeči stranki prepovedala izvrševanje pravice, neposredno ne posega v njeno neposredno dejansko oblast nad stvarjo, prav tako pa v izjavi tudi ni zaznati nobene resne grožnje, zaradi katere bi se tožeča stranka lahko čutila ogroženo v izvrševanju svoje posesti, poleg tega pa se je tožena stranka poslužila ravnanja, ki ga zakonodaja daje lastniku, da bodisi z izjavo odpove eventualno obligacijsko razmerje oziroma zahteva prenehanje poseganja v njegovo lastninsko pravico.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji – težko nadomestljiva škoda
Prodaja nepremičnine na dražbi ter obstoj stanovanjskega problema sama po sebi ne predstavljata nastanka nenadomestljive škode oz. težko nadomestljive škode, saj gre le za dejstvi, ki pomenita posledico izvršbe.
URS člen 19, 35, 51. ZZDej, člen 45, 49. ZNP člen 70, 81.
prisilno pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice – odškodninska odgovornost zdravnika – poseg v osebnostne pravice
Prisilno pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice lahko pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti v pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete, pa tudi pravico do prostovoljnega zdravljenja in je zato, v skladu z Ustavo, tak poseg mogoč le v primerih, ki so določeni z zakonom in po postopku, ki je predpisan. Ob tem pa pritožnik spregleda, da je bilo za odločanje o tem, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za pridržanje, pristojno sodišče v posebej predpisanem postopku in ne zdravstvena ustanova.
Šteje se, da škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti, vendar le pod pogojem, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo.
Če je zaključiti, da je tožnik uspel dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, se vzročna zveza domneva in se nato dokazno breme prevali na toženo stranko, da dokaže, da vzročna zveza ni podana (ali da obstaja kateri izmed razbremenilnih razlogov iz 153. člena OZ) in se tako razbremeni objektivne odgovornosti.
sodba na podlagi odpovedi – protiustavnosti zakonske določbe – fikcija odpovedi
Ker izpodbijana sodba temelji na določbi prvega odstavka 282. člena ZPP, katere protiustavnost je kasneje ugotovilo US RS, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – posebno premoženje – vlaganje v skupno nepremičnino po razpadu skupnosti
Zmotno je naziranje tožnika, da mu gre iz naslova vlaganj v nepremičnino po razpadu zakonske zveze večji solastni delež, saj vlaganje enega zakonca v skupno nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu skupnosti, ne vpliva na višino deležev na že pridobljenem skupnem premoženju. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno prikrajšanje tožnik uveljavlja le z obligacijskim zahtevkom.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnini nad dolžnikom začeta prisilna poravnava, to ni ovira za zaznambo le-tega v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Tudi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na vojaškem stanovanju mora Republika Slovenija izstaviti ustrezno listino sposobno za vpis lastninske pravice na podlagi 148. člena ZZK-1, če je kot lastnik stanovanja v zemljiški knjigi vpisana pravna ali fizična oseba.
dvostranske pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve
Tožena stranka kot prodajalec ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene pogodbe iz 2. odstavka 102. člena OZ, če je bilo med pogodbenima strankama dogovorjeno časovno zaporedje dogodkov, ki je predvidevalo najprej overovitev podpisa prodajalca pri notarju ter šele nato plačilo kupnine.
Če bi bila dogovorjena dolžnost hkratnega plačila kupnine ob overovitvi podpisa prodajalca pri notarju, tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na kupca ne bi bil pomanjkljiv ali nesklepčen, saj bi ga lahko sodišče glede na ugovor sočasne izpolnitve obveznosti le delno zavrnilo tako, da bi določilo hkratno izpolnitev obveznosti tudi nasprotne stranke.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6.
ugovor tretjega – odlog izvršbe – izvršilni stroški
Odločitev o stroških, nastalih, ker je tretji vložil ugovor in predlagal odlog izvršbe, je v izvršilnem postopku potrebno pridržati do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe oz. do izteka zakonskega roka za vložitev takšne tožbe.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.