način vročanja – osebna vročitev – fikcija vročitve – oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon. To pomeni, da se šteje, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, ne dvigne sodne pošiljke, vročitev za opravljeno z iztekom tega dne.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na zaključek, da bodo z uresničitvijo odstopa od pogodbe doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. Pri tem se je pravilno oprlo na predlog stečajnega upravitelja, iz katerega izhaja, da glede na obstoječe finančno in kadrovsko stanje stečajnega dolžnika le-ta ni sposoben izpolniti še neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
ZFPPIPP člen 105, 105/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
Plačilo stroškov v pavšalnem znesku, kot ga določa 22. člen Pravilnika, ni predvideno za primer, kot je obravnavani. Prvostopenjsko sodišče je že samo ugotovilo, da v danem primeru ne gre za postopek, ki bi se končal brez razdelitve upnikom, saj je bila opravljena razdelitev posebne razdelitvene mase v znesku 162.958,44 EUR.
ZDR člen 11, 15, 75, 79. OZ člen 39, 45, 46, 46/2, 86, 86/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - grožnja - nedopustna grožnja - izpodbojnost - ničnost - kavza
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnja s kazenskim pregonom in policijo ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi izpodbojen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zmožnost za delo - zagovor - vabilo - dokazovanje - sodni izvedenec
Okoliščina, da tožnik ni pravočasno odprl pošiljke tožene stranke, v kateri mu je bilo pravočasno poslano vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bila njegova pravica do zagovora oz. obrambe kršena.
Sodišče prve stopnje bi moral izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem tožnikovega zdravnika oz. s postavitvijo sodnega izvedenca medicinske stroke, saj bi le tako lahko ugotovilo, ali tožnik v spornem času, ko je z dela izostal, ni bil sposoben za delo, kot zatrjuje.
Tožnica kot spremenjeno okoliščino navaja dolgove, ki jih ima iz naslova prejetih posojil in izvršilnih postopkov, ki pa pri določitvi oziroma spremembi določene preživnine niso in ne morejo biti pravno relevantne, saj ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi terjatvami.
Določba 275. člena ZIZ sicer dopušča izdajo začasne odredbe, ne da bi upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti, kar pa še ne pomeni, da upniku nikakor ni potrebno izkazovati obstoja terjatve in nevarnosti, le ''verjetno'' mu ju ni potrebno izkazati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067750
ZASP člen 170.
začasna odredba – materialna avtorska pravica – objava fotografije na portalu – obiski na portalu
Ni slediti zaključku sodišča prve stopnje, da z nedovoljeno objavo fotografij na portalu dolžniku ne nastaja težko nadomestljiva škoda. Obstoj te škode je upnik verjetno izkazal s trditvijo, da je portal tožene stranke, na katerem so objavljene fotografije, javno dostopen in da se ta škoda dnevno povečuje glede na število obiskov na portalu. Škoda je v neupravičenem ogledu fotografij. Ta se veča z vsakim obiskom portala. Je nenadomestljiva, ker ogleda ni možno zbrisati.
Iz podatkov iz kazenske evidence, ki jo je posredovalo Ministrstvo za pravosodje z vlogo z dne 19.5.2011, izhaja, da je bil stečajni dolžnik večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju, in sicer za kazniva dejanja odvzema motornega vozila, goljufije, tatvine in velike tatvine, ki še niso izbrisana. Zato pogoji za odpust obveznosti niso podani.
odgovornost delodajalca – višina odškodnine – plačilo zamudnih obresti v višini glavnice – prenehanje teka zamudnih obresti
Izračun, ki ga je opravilo prvostopenjsko sodišče, je izračun zakonskih zamudnih obresti, torej z upoštevanjem temeljne obrestne mere tudi za čas od 01. 01. 2002 do 27. 06. 2003. Funkcionalnosti brez njenega upoštevanja v navedenem obdobju program IZO nima. Zakonske zamudne obresti z začetkom teka 01. 01. 2002 do uveljavitve OZ-A dosežejo glavnico, ne pa tudi zamudne obresti v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero za čas od 01. 01. 2002 do 27. 06. 2003 in zakonske zamudne obresti od 28. 06. 2003 dalje.
Če bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule, bi zadostovalo, da sodišče ugotovi, da je toženec konkurenčno klavzulo kršil, da bi tožencu naložilo, da plača dogovorjeno pogodbeno kazen. Vendar se v konkretni zadevi stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za pogodbeno kazen. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule treba obravnavati kot zahtevek za povrnitev premoženjske škode, kar pomeni, da je treba ugotoviti vse predpostavke odškodninskega delikta.
ZFPPIPP ne predvideva, da bi sodišče ali upravitelj morala osebno obvestiti upnika o začetku stečajnega postopka in ga pozvati k prijavi terjatve. Pravila o osebni vročitvi pisanj so v večini primerov nadomeščena s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu.
motenje posesti – pravno pomembna dejstva – pravica do posesti
V sporu zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, saj je pravno pomembno zgolj ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Zahtevek, ki sta ga tožnika postavila kot primarnega, je enak zahtevku, ki sta ga tožnika označila kot podrednega. Zato ne gre za odnos primarno - podredno, pač pa le za en sam zahtevek, saj sta oba zahtevka enaka, imata enako dejansko podlago, različni sta le vsoti zaradi ocene vrednosti na različen čas (tožnik je primarni zahtevek postavil glede na vrednost nepremičnine v času sklenjene kupoprodajne pogodbe, drugega pa glede na vrednost nepremičnine v času izdaje sodbe). Zato ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov po III. odstavku 182. člena ZPP.
Tožnica bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrana kandidatka na prosto delovno mesto lahko uveljavljala le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki je nedopustna in se zavrže.
Spor, v katerem je tožnica od tožene stranke zahtevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja, tako da tožena stranka (delodajalec) sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid.
ZIZ člen 15, 34, 34/4, 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni stroški – potrebni stroški – novo sredstvo izvršbe
Dolžnik mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni, kar velja tudi za upnikove stroške razširitve izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe.
Sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik krši prepoved iz začasne odredbe, hkrati pa izda nov sklep o prepovedi kršitve, z izrekom nove, višje denarne kazni za primer ponovne kršitve. V skladu s petim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen kršitve ter druge okoliščine primera. Višje sodišče razume določbo tretjega odstavka 226. člena ZIZ tako, da je mogoče izreči novo, višjo denarno kazen le za tisto kršitev prepovedi iz začasne odredbe, ki je bila storjena po tem, ko je bil že izdan nov sklep v skladu z navedeno določbo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje upoštevalo kot kršitvi tudi dejanji, storjeni pred izdajo sklepa z dne 25. 11. 2009, s katerim je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 226. člena ZIZ, in s tem kršilo materialno določbo tretjega odstavka (v zvezi s petim odstavkom) 226. člena v zvezi s prvim odstavkom 227. člena in drugim odstavkom 273. člena ZIZ.
ZPP člen 80, 81, 214, 214/1. ZNP člen 19. ZPVAS člen 8, 10. ZSOS člen 6, 6/3.
agrarna skupnost - odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – določitev odškodnine – obveznice Slovenskega odškodninskega sklada – rok za izvršitev odločbe – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga
Rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, d.d., v skladu z tretjim odstavkom 6. člena ZSOS ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
stroški upravitelja – sklep o končanju stečajnega postopka
Odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker o teh še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP.