Če bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule, bi zadostovalo, da sodišče ugotovi, da je toženec konkurenčno klavzulo kršil, da bi tožencu naložilo, da plača dogovorjeno pogodbeno kazen. Vendar se v konkretni zadevi stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za pogodbeno kazen. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule treba obravnavati kot zahtevek za povrnitev premoženjske škode, kar pomeni, da je treba ugotoviti vse predpostavke odškodninskega delikta.
Tožnica kot spremenjeno okoliščino navaja dolgove, ki jih ima iz naslova prejetih posojil in izvršilnih postopkov, ki pa pri določitvi oziroma spremembi določene preživnine niso in ne morejo biti pravno relevantne, saj ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi terjatvami.
ZIZ člen 15, 34, 34/4, 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni stroški – potrebni stroški – novo sredstvo izvršbe
Dolžnik mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni, kar velja tudi za upnikove stroške razširitve izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe.
stroški upravitelja – sklep o končanju stečajnega postopka
Odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker o teh še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP.
Določba 275. člena ZIZ sicer dopušča izdajo začasne odredbe, ne da bi upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti, kar pa še ne pomeni, da upniku nikakor ni potrebno izkazovati obstoja terjatve in nevarnosti, le ''verjetno'' mu ju ni potrebno izkazati.
Zahtevek, ki sta ga tožnika postavila kot primarnega, je enak zahtevku, ki sta ga tožnika označila kot podrednega. Zato ne gre za odnos primarno - podredno, pač pa le za en sam zahtevek, saj sta oba zahtevka enaka, imata enako dejansko podlago, različni sta le vsoti zaradi ocene vrednosti na različen čas (tožnik je primarni zahtevek postavil glede na vrednost nepremičnine v času sklenjene kupoprodajne pogodbe, drugega pa glede na vrednost nepremičnine v času izdaje sodbe). Zato ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov po III. odstavku 182. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069437
ZIZ člen 270, 270/1. OZ člen 631.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pripoznava dolga
Sodišče prve stopnje je glede na nasprotovanje tožene stranke ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala s stopnjo verjetnosti, da ima pripoznano terjatev do podjemnika, kar pa pomeni, da zaenkrat ni podan eden od pogojev iz 631. člena OZ, po katerem bi imela tožeča stranka kot sodelavec podjemnikovega naročnika (tožene stranke) pravico neposredno od naročnika zahtevati plačilo terjatve, ki jo ima proti podjemniku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067750
ZASP člen 170.
začasna odredba – materialna avtorska pravica – objava fotografije na portalu – obiski na portalu
Ni slediti zaključku sodišča prve stopnje, da z nedovoljeno objavo fotografij na portalu dolžniku ne nastaja težko nadomestljiva škoda. Obstoj te škode je upnik verjetno izkazal s trditvijo, da je portal tožene stranke, na katerem so objavljene fotografije, javno dostopen in da se ta škoda dnevno povečuje glede na število obiskov na portalu. Škoda je v neupravičenem ogledu fotografij. Ta se veča z vsakim obiskom portala. Je nenadomestljiva, ker ogleda ni možno zbrisati.
stroški postopka – nagrada izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je upravičen do dodatne nagrade za ustno podajo izvedenskega mnenja in za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, ki sta bili predlagani s strani pravdnih strank in sta bili potrebni zaradi odgovorov na pripombe pravdnih strank, ki sta jih imeli na prvotno pisno mnenje izvedenca.
Pritožnik je s predložitvijo potrdila banke o nakazilu po NLB kliku omajal pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da sodne takse za pritožbo ni plačal v roku, določenem v 105.a členu ZPP.
stvarna služnost – vpis služnostne pravice na lastni stvari – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, da se pri njemu lastni nepremičnini parc. št. 236 k. o. G. dovoli vpis služnosti hoje, vožnje in gona živine v njegovo korist. Predlagatelj torej s predlogom zahteva vpis služnosti na lastni stvari, kar pa že po splošnih načelih služnosti ni mogoče.
Sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik krši prepoved iz začasne odredbe, hkrati pa izda nov sklep o prepovedi kršitve, z izrekom nove, višje denarne kazni za primer ponovne kršitve. V skladu s petim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen kršitve ter druge okoliščine primera. Višje sodišče razume določbo tretjega odstavka 226. člena ZIZ tako, da je mogoče izreči novo, višjo denarno kazen le za tisto kršitev prepovedi iz začasne odredbe, ki je bila storjena po tem, ko je bil že izdan nov sklep v skladu z navedeno določbo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje upoštevalo kot kršitvi tudi dejanji, storjeni pred izdajo sklepa z dne 25. 11. 2009, s katerim je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 226. člena ZIZ, in s tem kršilo materialno določbo tretjega odstavka (v zvezi s petim odstavkom) 226. člena v zvezi s prvim odstavkom 227. člena in drugim odstavkom 273. člena ZIZ.
ZPP člen 80, 81, 214, 214/1. ZNP člen 19. ZPVAS člen 8, 10. ZSOS člen 6, 6/3.
agrarna skupnost - odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – določitev odškodnine – obveznice Slovenskega odškodninskega sklada – rok za izvršitev odločbe – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga
Rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, d.d., v skladu z tretjim odstavkom 6. člena ZSOS ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
Iz podatkov iz kazenske evidence, ki jo je posredovalo Ministrstvo za pravosodje z vlogo z dne 19.5.2011, izhaja, da je bil stečajni dolžnik večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju, in sicer za kazniva dejanja odvzema motornega vozila, goljufije, tatvine in velike tatvine, ki še niso izbrisana. Zato pogoji za odpust obveznosti niso podani.
ZDR člen 11, 15, 75, 79. OZ člen 39, 45, 46, 46/2, 86, 86/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - grožnja - nedopustna grožnja - izpodbojnost - ničnost - kavza
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnja s kazenskim pregonom in policijo ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi izpodbojen.
Tožnica bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrana kandidatka na prosto delovno mesto lahko uveljavljala le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki je nedopustna in se zavrže.
Spor, v katerem je tožnica od tožene stranke zahtevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja, tako da tožena stranka (delodajalec) sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid.
odstop od dvostransko neizpolnjene pogodbe - navedba pogodbe
Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upravitelja in izdalo soglasje, hkrati pa v izreku izpodbijanega sklepa ni konkretno navedlo, na katere pogodbe se sklep nanaša, ampak se je sklicevalo na seznam, ki naj bi ga priložil upravitelj, ki pa se ne nahaja v spisu. S tem pa je postal izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv.
ZFPPIPP ne predvideva, da bi sodišče ali upravitelj morala osebno obvestiti upnika o začetku stečajnega postopka in ga pozvati k prijavi terjatve. Pravila o osebni vročitvi pisanj so v večini primerov nadomeščena s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu.
dobra vera in poštenje - pošteni pridobitelj - pridobitev od nelastnika
Dobra vera (poštenje) v pravnem prometu v povezavi z načelom zaupanja v zemljiškoknjižne podatke pomeni, da tisti, ki se sklicuje na podatke v zemljiški knjigi, nima nobenega razumnega, tehtnega razloga, da vanje podvomi.