stvarna služnost – vpis služnostne pravice na lastni stvari – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, da se pri njemu lastni nepremičnini parc. št. 236 k. o. G. dovoli vpis služnosti hoje, vožnje in gona živine v njegovo korist. Predlagatelj torej s predlogom zahteva vpis služnosti na lastni stvari, kar pa že po splošnih načelih služnosti ni mogoče.
Sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik krši prepoved iz začasne odredbe, hkrati pa izda nov sklep o prepovedi kršitve, z izrekom nove, višje denarne kazni za primer ponovne kršitve. V skladu s petim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen kršitve ter druge okoliščine primera. Višje sodišče razume določbo tretjega odstavka 226. člena ZIZ tako, da je mogoče izreči novo, višjo denarno kazen le za tisto kršitev prepovedi iz začasne odredbe, ki je bila storjena po tem, ko je bil že izdan nov sklep v skladu z navedeno določbo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje upoštevalo kot kršitvi tudi dejanji, storjeni pred izdajo sklepa z dne 25. 11. 2009, s katerim je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 226. člena ZIZ, in s tem kršilo materialno določbo tretjega odstavka (v zvezi s petim odstavkom) 226. člena v zvezi s prvim odstavkom 227. člena in drugim odstavkom 273. člena ZIZ.
ZPP člen 80, 81, 214, 214/1. ZNP člen 19. ZPVAS člen 8, 10. ZSOS člen 6, 6/3.
agrarna skupnost - odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – določitev odškodnine – obveznice Slovenskega odškodninskega sklada – rok za izvršitev odločbe – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga
Rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, d.d., v skladu z tretjim odstavkom 6. člena ZSOS ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
stroški upravitelja – sklep o končanju stečajnega postopka
Odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker o teh še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP.
Če bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule, bi zadostovalo, da sodišče ugotovi, da je toženec konkurenčno klavzulo kršil, da bi tožencu naložilo, da plača dogovorjeno pogodbeno kazen. Vendar se v konkretni zadevi stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za pogodbeno kazen. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule treba obravnavati kot zahtevek za povrnitev premoženjske škode, kar pomeni, da je treba ugotoviti vse predpostavke odškodninskega delikta.
odstop od dvostransko neizpolnjene pogodbe - navedba pogodbe
Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upravitelja in izdalo soglasje, hkrati pa v izreku izpodbijanega sklepa ni konkretno navedlo, na katere pogodbe se sklep nanaša, ampak se je sklicevalo na seznam, ki naj bi ga priložil upravitelj, ki pa se ne nahaja v spisu. S tem pa je postal izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv.
način vročanja – osebna vročitev – fikcija vročitve – oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon. To pomeni, da se šteje, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, ne dvigne sodne pošiljke, vročitev za opravljeno z iztekom tega dne.
Iz podatkov iz kazenske evidence, ki jo je posredovalo Ministrstvo za pravosodje z vlogo z dne 19.5.2011, izhaja, da je bil stečajni dolžnik večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju, in sicer za kazniva dejanja odvzema motornega vozila, goljufije, tatvine in velike tatvine, ki še niso izbrisana. Zato pogoji za odpust obveznosti niso podani.
Tožnica bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrana kandidatka na prosto delovno mesto lahko uveljavljala le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki je nedopustna in se zavrže.
Spor, v katerem je tožnica od tožene stranke zahtevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja, tako da tožena stranka (delodajalec) sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSC0002899
ZST-1 člen 34, 35.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – dovoljenost pritožbe – čas nastanka taksne obveznosti
Po določbah ZST-1, kot so te veljale v času nastanka taksne obveznosti (Uradni list RS, št. 37/2008), pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni dovoljena.
odgovornost delodajalca – višina odškodnine – plačilo zamudnih obresti v višini glavnice – prenehanje teka zamudnih obresti
Izračun, ki ga je opravilo prvostopenjsko sodišče, je izračun zakonskih zamudnih obresti, torej z upoštevanjem temeljne obrestne mere tudi za čas od 01. 01. 2002 do 27. 06. 2003. Funkcionalnosti brez njenega upoštevanja v navedenem obdobju program IZO nima. Zakonske zamudne obresti z začetkom teka 01. 01. 2002 do uveljavitve OZ-A dosežejo glavnico, ne pa tudi zamudne obresti v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero za čas od 01. 01. 2002 do 27. 06. 2003 in zakonske zamudne obresti od 28. 06. 2003 dalje.
stroški postopka – nagrada izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je upravičen do dodatne nagrade za ustno podajo izvedenskega mnenja in za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, ki sta bili predlagani s strani pravdnih strank in sta bili potrebni zaradi odgovorov na pripombe pravdnih strank, ki sta jih imeli na prvotno pisno mnenje izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069437
ZIZ člen 270, 270/1. OZ člen 631.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pripoznava dolga
Sodišče prve stopnje je glede na nasprotovanje tožene stranke ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala s stopnjo verjetnosti, da ima pripoznano terjatev do podjemnika, kar pa pomeni, da zaenkrat ni podan eden od pogojev iz 631. člena OZ, po katerem bi imela tožeča stranka kot sodelavec podjemnikovega naročnika (tožene stranke) pravico neposredno od naročnika zahtevati plačilo terjatve, ki jo ima proti podjemniku.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na zaključek, da bodo z uresničitvijo odstopa od pogodbe doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. Pri tem se je pravilno oprlo na predlog stečajnega upravitelja, iz katerega izhaja, da glede na obstoječe finančno in kadrovsko stanje stečajnega dolžnika le-ta ni sposoben izpolniti še neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
ZFPPIPP ne predvideva, da bi sodišče ali upravitelj morala osebno obvestiti upnika o začetku stečajnega postopka in ga pozvati k prijavi terjatve. Pravila o osebni vročitvi pisanj so v večini primerov nadomeščena s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu.
Tožnica kot spremenjeno okoliščino navaja dolgove, ki jih ima iz naslova prejetih posojil in izvršilnih postopkov, ki pa pri določitvi oziroma spremembi določene preživnine niso in ne morejo biti pravno relevantne, saj ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi terjatvami.
ZIZ člen 15, 34, 34/4, 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni stroški – potrebni stroški – novo sredstvo izvršbe
Dolžnik mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni, kar velja tudi za upnikove stroške razširitve izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe.
Pritožnik je s predložitvijo potrdila banke o nakazilu po NLB kliku omajal pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da sodne takse za pritožbo ni plačal v roku, določenem v 105.a členu ZPP.
Določba 275. člena ZIZ sicer dopušča izdajo začasne odredbe, ne da bi upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti, kar pa še ne pomeni, da upniku nikakor ni potrebno izkazovati obstoja terjatve in nevarnosti, le ''verjetno'' mu ju ni potrebno izkazati.