sodba na podlagi odpovedi – protiustavnosti zakonske določbe – fikcija odpovedi
Ker izpodbijana sodba temelji na določbi prvega odstavka 282. člena ZPP, katere protiustavnost je kasneje ugotovilo US RS, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
skupno premoženje – obseg in deleži na skupnem premoženju – odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti
Bistveno za odločitev v zadevi je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo stanovanje kupljeno kot skupni projekt pravdnih strank v času trajanja ekonomske skupnosti pravdnih strank, pri čemer je bil polog za stanovanje plačan iz skupnih sredstev (ugotovitev višine pologa ni bistvena), prispevek pravdnih strank k skupnemu premoženju v smislu 59. člena ZZZDR pa je bil enak.
Dejstva, da je bilo sporno stanovanje v pretežni meri plačano s kreditom, ki ga je pridobil toženec po razpadu ekonomske skupnosti, zaradi česar predstavlja kredit posebno premoženje toženca, sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo v smislu višjega deleža toženca na skupnem premoženju. Vlaganje posameznega zakonca iz posebnih sredstev brez soglasja drugega zakonca v skupno premoženje po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, na višino deležev ne more vplivati. Toženec ni ne zatrjeval ne dokazal soglasja tožnice za pridobitev višjega deleža na skupnem premoženju na račun vlaganj posebnega premoženja v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti.
Toženka ni pasivno legitimirana v tej pravdi. Ni napravila motilnega dejanja, od postavitve kamnov ni imela koristi, nasprotno prizadevala si je, da se kamni odstranijo, zato je sodišče zahtevek zoper njo utemeljeno zavrnilo.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnini nad dolžnikom začeta prisilna poravnava, to ni ovira za zaznambo le-tega v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
Ker se je toženka zavezala le, da bo storila vse, da bi se delu tožnikovega zemljišča spremenila namembnost rabe, ne pa, da bo do spremembe namembnosti dela tožnikovega zemljišča tudi dejansko prišlo oziroma da bo do spremembe namembnosti prišlo v določenemu roku, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo, ali je toženka dogovorjeno obligacijo prizadevanja tudi izpolnila. Ob ugotovljeni pogodbeni zavezi toženke bi lahko kršitev pogodbe, ki vzpostavlja pogodbeno odškodninsko odgovornost, pogodbene stranke, lahko predstavljala le opustitev ravnanj, s katerimi lahko toženka v postopku spremembe plana vpliva na spremembo namembnosti zemljišča, ne pa okoliščini, da do spremembe namembnosti še vedno ni prišlo (v smislu obligacije rezultata).
nadaljevanje postopka – prekinitev zaradi postopka mediacije
V skladu s 15. členom ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Gre za specialno procesno ureditev, po kateri razlog za nadaljevanje postopka nastopi po samem zakonu (ex lege).
Toženec se je s kupoprodajno pogodbo zavezal, da bo tožnica imela lastninsko pravico na individualno določenem prostoru (zemljišče pred teraso), česar ni izpolnil. Ker izpolnitev ni več mogoča, odgovarja odškodninsko.
Tudi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na vojaškem stanovanju mora Republika Slovenija izstaviti ustrezno listino sposobno za vpis lastninske pravice na podlagi 148. člena ZZK-1, če je kot lastnik stanovanja v zemljiški knjigi vpisana pravna ali fizična oseba.
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe – prodaja zemljišča – parcelacija zemljišča – kršitev pogodbene obveznosti – vračilo dvojne are
Predujem za parcelacijo zemljišča, ki je bilo predmet predpogodbe o prodaji zemljišča, je del stroškov parcelacije, ki po sklenjeni predpogodbi bremeni tožečo stranko. Ker tožeča stranka predujma ni plačala, ni izpolnila svoje obveznosti iz predpogodbe, zato ni upravičena do vrnitve dvojne are.
skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – posebno premoženje – vlaganje v skupno nepremičnino po razpadu skupnosti
Zmotno je naziranje tožnika, da mu gre iz naslova vlaganj v nepremičnino po razpadu zakonske zveze večji solastni delež, saj vlaganje enega zakonca v skupno nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu skupnosti, ne vpliva na višino deležev na že pridobljenem skupnem premoženju. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno prikrajšanje tožnik uveljavlja le z obligacijskim zahtevkom.
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka - obrazložen ugovor
Obravnavana zadeva je v fazi odločanja o ugovoru zoper dajatveni del sklepa o izvršbi, katerega pravna narava je podobna plačilnemu nalogu, zaradi česar ima začetek stečajnega postopka posledice, kot jih ima v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.
Če dolžnik ne ve, plačilo česa konkretno upnik od njega zahteva, bi bilo ob tem, da upniku svojega zahtevka v predlogu ni potrebno utemeljiti, niti k predlogu preložiti verodostojnih listin, na katere se sklicuje upnik in iz katerih bi izhajala njegova terjatev, nesorazmerno od dolžnika zahtevati konkretnejši ugovor. Dolžnik je s trditvami, da verodostojnih listin nima in ne ve zakaj gre, kot tudi ne, na čem temeljijo, zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru.
prepoved reformatio in peius - zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora o pridobitvi pravice
Sodišče druge stopnje odločitve sodišča prve stopnje ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila zgolj ona, zato pritožbeno sodišče odločitve v ugodilnem delu ni spreminjalo, čeprav pogoji za zaznambo spora niso izpolnjeni, ker predlagatelj v tožbi ni zatrjeval pridobitve lastninske pravice na izviren način.
motenje posesti – nadaljevano motilno dejanje – pojem – začetek teka roka za vložitev tožbe
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec že od druge polovice leta 2009 motil tožnikovo posest žive meje tako, da je s traktorjem pogosto vozil v živo mejo in pri tem (že tedaj) lomil njene veje, pri čemer tožnik po nobeni od teh voženj ni posadil novih poganjkov, izhaja, da je motenje posesti potekalo daljše časovno obdobje na isti način, prvotno stanje pa ni bilo vzpostavljeno, zato se pritožbeno sodišče strinja s argumentiranim stališčem sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za nadaljevano motilno dejanje, pri katerem rok za vložitev tožbe teče, odkar je tožnik zvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6.
ugovor tretjega – odlog izvršbe – izvršilni stroški
Odločitev o stroških, nastalih, ker je tretji vložil ugovor in predlagal odlog izvršbe, je v izvršilnem postopku potrebno pridržati do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe oz. do izteka zakonskega roka za vložitev takšne tožbe.