ZPP v prvem odstavku 158. člena ureja temeljno pravilo glede stroškovnih posledic pri umiku tožbe kot odraz načela krivde. Predpostavlja se, da je tožnik, ki je z vložitvijo tožbe uveljavljal pravovarstveni zahtevek, pa kasneje od te zahteve odstopil, krivdno povzročil potrebne stroške nasprotni stranki. Za odgovornost tožeče stranke za povrnitev nastalih stroškov toženi stranki zato ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja
Pravnomočna sodna odločba ima učinek inter partes, ter ne more vezati oseb, ki niso sodelovale v postopku ter torej nanj niso mogle vplivati.
Pogoja za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini po ODZ sta bila zakonita in dobroverna posest, torej posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in bila izvrševana v dobri veri, da je posestnik lastnik stvari, ki jo poseduje. Načelno mnenje razširjene seje ZVS z dne 4. 4. 1960 je skrajšalo priposestvovalno dobo iz 30 na 20 let.
sodba na podlagi odpovedi – protiustavnosti zakonske določbe – fikcija odpovedi
Ker izpodbijana sodba temelji na določbi prvega odstavka 282. člena ZPP, katere protiustavnost je kasneje ugotovilo US RS, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
V tem primeru je cel postopek na prvi stopnji vodilo okrajno sodišče po pravilih, ki veljajo za redni, splošni postopek. Zato bi morala tožena stranka že pred sodiščem prve stopnje opozoriti, da bi moralo odločati okrožno sodišče po pravilih, ki veljajo za postopek v gospodarskih sporih.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062710
ZGD člen 6, 258. OZ člen 131.
odgovornost članov uprave – spregled pravne osebnosti
Pritožnik očitkov o nesprejemu ukrepov za zagotovitev likvidnosti, o nevestnem gospodarjenju, zlorabi položaja in goljufiji ni konkretiziral z zatrjevanjem konkretnih dejstev, torej konkretno kakšne ukrepe in v katerem trenutku bi posamezne tožene stranke morale sprejeti, pa jih niso in zakaj prav te, ter tudi ni konkretiziral očitkov v smeri storitve kaznivih dejanj.
Obveznosti, ki jih ZGD nalaga članom uprave, so namreč po svoji naravi obligacija prizadevanja. Člani uprave si morajo pri opravljanju poslov z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da bi podjetje dolgoročno raslo in da bi v okviru tega bila zagotovljena tudi kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, kar pa ne pomeni, da je ta temeljni cilj tudi vedno dosežen. Tako pogosto tudi izpolnitev vseh obveznosti z zahtevano skrbnostjo, ne prepreči kratkoročne ali dolgoročne plačilne nesposobnosti, kar v končni posledici lahko vodi v stečaj.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji – težko nadomestljiva škoda
Prodaja nepremičnine na dražbi ter obstoj stanovanjskega problema sama po sebi ne predstavljata nastanka nenadomestljive škode oz. težko nadomestljive škode, saj gre le za dejstvi, ki pomenita posledico izvršbe.
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe – prodaja zemljišča – parcelacija zemljišča – kršitev pogodbene obveznosti – vračilo dvojne are
Predujem za parcelacijo zemljišča, ki je bilo predmet predpogodbe o prodaji zemljišča, je del stroškov parcelacije, ki po sklenjeni predpogodbi bremeni tožečo stranko. Ker tožeča stranka predujma ni plačala, ni izpolnila svoje obveznosti iz predpogodbe, zato ni upravičena do vrnitve dvojne are.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – začetek teka zastaralnega roka
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, torej, ko ni bilo ovir, da bi prišel do teh podatkov. To pa ne pomeni da bi oškodovanec moral počakati na konkreten znesek višine škode, temveč mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
Namen in smisel instituta samopomoči ni v tem, da zato, ker naj bi soposestnik presegel meje izvrševanja soposesti, ne bi mogel več izvrševati niti soposesti v mejah, ki si jih je pridobil na dovoljen način. Zato pomeni dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči, na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, prekoračitev dovoljene samopomoči.
Večkratna odstranitev prejšnje ključavnice, ki ji sledi vzpostavitev prejšnjega stanja z namestitvijo nove ključavnice s strani tistega, v čigar soposest je poseženo, pomeni ponavljajoča motilna dejanja. Rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teče od vsakega motilnega dejanja posebej.
skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – posebno premoženje – vlaganje v skupno nepremičnino po razpadu skupnosti
Zmotno je naziranje tožnika, da mu gre iz naslova vlaganj v nepremičnino po razpadu zakonske zveze večji solastni delež, saj vlaganje enega zakonca v skupno nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu skupnosti, ne vpliva na višino deležev na že pridobljenem skupnem premoženju. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno prikrajšanje tožnik uveljavlja le z obligacijskim zahtevkom.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Če obstaja opravičljiva zamuda, vprašanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vezano na dolžnost pooblaščenca oziroma stranke, da telefonično obvesti sodišče o preložitvi naroka.
vročanje pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev – seznanitev s pisanjem – sklep o izvršbi
Četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na napako pri vročanju ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.
prepoved reformatio in peius - zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora o pridobitvi pravice
Sodišče druge stopnje odločitve sodišča prve stopnje ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila zgolj ona, zato pritožbeno sodišče odločitve v ugodilnem delu ni spreminjalo, čeprav pogoji za zaznambo spora niso izpolnjeni, ker predlagatelj v tožbi ni zatrjeval pridobitve lastninske pravice na izviren način.
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 176, 176/2, 176/3, 179, 179/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – izjava insolventnega dolžnika o ugovoru – rok za izjavo – prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov
V pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek, dolžnik ne more več uveljavljati dejstev in dokazov o tem, da ugovorni razlogi niso podani, saj lahko to navede le v izjavi iz 176. člena ZFPPIPP.
dvostranske pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve
Tožena stranka kot prodajalec ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene pogodbe iz 2. odstavka 102. člena OZ, če je bilo med pogodbenima strankama dogovorjeno časovno zaporedje dogodkov, ki je predvidevalo najprej overovitev podpisa prodajalca pri notarju ter šele nato plačilo kupnine.
Če bi bila dogovorjena dolžnost hkratnega plačila kupnine ob overovitvi podpisa prodajalca pri notarju, tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na kupca ne bi bil pomanjkljiv ali nesklepčen, saj bi ga lahko sodišče glede na ugovor sočasne izpolnitve obveznosti le delno zavrnilo tako, da bi določilo hkratno izpolnitev obveznosti tudi nasprotne stranke.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
Tudi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na vojaškem stanovanju mora Republika Slovenija izstaviti ustrezno listino sposobno za vpis lastninske pravice na podlagi 148. člena ZZK-1, če je kot lastnik stanovanja v zemljiški knjigi vpisana pravna ali fizična oseba.
Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.