Predpisana profesionalna skrbnost pri poslovanju stečajnega upravitelja tudi od njega terja, da na ustrezen način preveri, ali so še podani pogoji izvršljivosti sklepa o prodaji, v kolikor so podane druge dejanske okoliščine, ki bi kazale na to, da je bila vložena pritožba zoper tovrsten sklep sodišča prve stopnje. V kolikor bi se izkazale kot resnične trditve pritožnika v predlogu za razrešitev, da je bil stečajni upravitelj še pred pričetkom izvrševanja sklepa o prodaji od pritožnika neposredno izrecno obveščen o vložitvi pritožbe, bi takšno vedenje od stečajnega upravitelja terjalo, da preveri pri sodišču, ali je dejansko vložena pritožba, ki bi zadržala izvrševanje sklepa o prodaji. Sodobna komunikacijska sredstva in vzpostavljen sistem elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti takšen preizkus nedvomno omogočajo.
skupno premoženje – obseg in deleži na skupnem premoženju – odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti
Bistveno za odločitev v zadevi je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo stanovanje kupljeno kot skupni projekt pravdnih strank v času trajanja ekonomske skupnosti pravdnih strank, pri čemer je bil polog za stanovanje plačan iz skupnih sredstev (ugotovitev višine pologa ni bistvena), prispevek pravdnih strank k skupnemu premoženju v smislu 59. člena ZZZDR pa je bil enak.
Dejstva, da je bilo sporno stanovanje v pretežni meri plačano s kreditom, ki ga je pridobil toženec po razpadu ekonomske skupnosti, zaradi česar predstavlja kredit posebno premoženje toženca, sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo v smislu višjega deleža toženca na skupnem premoženju. Vlaganje posameznega zakonca iz posebnih sredstev brez soglasja drugega zakonca v skupno premoženje po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, na višino deležev ne more vplivati. Toženec ni ne zatrjeval ne dokazal soglasja tožnice za pridobitev višjega deleža na skupnem premoženju na račun vlaganj posebnega premoženja v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti.
Toženka ni pasivno legitimirana v tej pravdi. Ni napravila motilnega dejanja, od postavitve kamnov ni imela koristi, nasprotno prizadevala si je, da se kamni odstranijo, zato je sodišče zahtevek zoper njo utemeljeno zavrnilo.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje na predlog stranke, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga.
zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
V tem primeru je cel postopek na prvi stopnji vodilo okrajno sodišče po pravilih, ki veljajo za redni, splošni postopek. Zato bi morala tožena stranka že pred sodiščem prve stopnje opozoriti, da bi moralo odločati okrožno sodišče po pravilih, ki veljajo za postopek v gospodarskih sporih.
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka - obrazložen ugovor
Obravnavana zadeva je v fazi odločanja o ugovoru zoper dajatveni del sklepa o izvršbi, katerega pravna narava je podobna plačilnemu nalogu, zaradi česar ima začetek stečajnega postopka posledice, kot jih ima v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.
Če dolžnik ne ve, plačilo česa konkretno upnik od njega zahteva, bi bilo ob tem, da upniku svojega zahtevka v predlogu ni potrebno utemeljiti, niti k predlogu preložiti verodostojnih listin, na katere se sklicuje upnik in iz katerih bi izhajala njegova terjatev, nesorazmerno od dolžnika zahtevati konkretnejši ugovor. Dolžnik je s trditvami, da verodostojnih listin nima in ne ve zakaj gre, kot tudi ne, na čem temeljijo, zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika oziroma jih ne prereka, se štejejo za priznana, zato jih nasprotni stranki ni treba dokazovati. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati v pritožbi prvič zatrjevanih dejstev, saj toženka takšnih navedb v postopku na prvi stopnji ni podala, v pritožbi pa ni zatrjevala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti tekom prvostopenjskega postopka.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Če obstaja opravičljiva zamuda, vprašanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vezano na dolžnost pooblaščenca oziroma stranke, da telefonično obvesti sodišče o preložitvi naroka.
vročanje pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev – seznanitev s pisanjem – sklep o izvršbi
Četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na napako pri vročanju ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.
denacionalizacija – upravičenec do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa – obveznice Slovenske odškodninske družbe – uporaba zakona o pravdnem postopku
Menjalna pogodba ni bila sklenjena prostovoljno (svobodno), ampak zaradi sile državnega organa, ki je v hišo lastnic naselil različne ustanove, ki se iz nje niso imele namena izseliti. Državni organ je lastnici s takšnim dejanjem postavil pred izvršeno dejstvo in kakšna druga posebna prisila ni bila potrebna, ker večje prisile, kot da se nepremičnina fizično zasede, ni.
Smiselna uporaba določb 286. člena ZPP je, da se ta uporablja v tistih nepravdnih postopkih, ki se začnejo na predlog strank in za ugotavljanje tistih dejstev, ki jih je stranka dolžna dokazati.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
Neutemeljeno zavlačevanje z odločitvijo o višini stroškov upravne izvršbe ni razlog, zaradi katerega bi bila tožba v obravnavanem postopku dopustna, saj sodišče v pravdnem postopku ne more posegati v odločitev o višini stroškov upravne izvršbe.
Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
Toženec se je s kupoprodajno pogodbo zavezal, da bo tožnica imela lastninsko pravico na individualno določenem prostoru (zemljišče pred teraso), česar ni izpolnil. Ker izpolnitev ni več mogoča, odgovarja odškodninsko.
Način poškodovanja, kot tudi sredstvo, s katerim je toženec tožnika poškodoval, je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova strahu. Ugotovilo je, da se je tožnik po poškodovanju, ki mu je sledilo tako močno krvavenje, da mu je kri premočila zgornji del oblačila, utemeljeno ustrašil za svoje življenje.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Namen zanikanja navedb toženke izhaja tudi iz siceršnjih navedb tožnice, ki je jasno uveljavljala obstoj pravno poslovnega razmerja nasproti toženki, ta pa se je temu na več načinov upirala.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nagrade upravitelju
Sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 05. 2011 o nadomestilu upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase je pravilen. Pri izdaji tega sklepa je sodišče prve stopnje upravitelju priznalo nagrado od višine vnovčenega premoženja, pri tem pa je kljub zmotnemu citiranju starega Pravilnika pravilno uporabilo lestvico iz sedanjega Pravilnika. Po sedaj veljavnem določilu 7. člena Pravilnika nadomestilo upravitelja za vnovčenje stečajne mase ne glede na to ali gre za razdelitev splošne ali posebne mase, znaša 10 % od osnove vnovčenega premoženja, če to ni višje od 37.500,00 EUR (I. postavka), od vnovčene osnove nad 37.500,00 EUR pa 3.750,00 EUR + 4 %, če vnovčena masa ne presega 375.000,00 EUR (II. postavka).
Ker se je toženka zavezala le, da bo storila vse, da bi se delu tožnikovega zemljišča spremenila namembnost rabe, ne pa, da bo do spremembe namembnosti dela tožnikovega zemljišča tudi dejansko prišlo oziroma da bo do spremembe namembnosti prišlo v določenemu roku, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo, ali je toženka dogovorjeno obligacijo prizadevanja tudi izpolnila. Ob ugotovljeni pogodbeni zavezi toženke bi lahko kršitev pogodbe, ki vzpostavlja pogodbeno odškodninsko odgovornost, pogodbene stranke, lahko predstavljala le opustitev ravnanj, s katerimi lahko toženka v postopku spremembe plana vpliva na spremembo namembnosti zemljišča, ne pa okoliščini, da do spremembe namembnosti še vedno ni prišlo (v smislu obligacije rezultata).