KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062710
ZGD člen 6, 258. OZ člen 131.
odgovornost članov uprave – spregled pravne osebnosti
Pritožnik očitkov o nesprejemu ukrepov za zagotovitev likvidnosti, o nevestnem gospodarjenju, zlorabi položaja in goljufiji ni konkretiziral z zatrjevanjem konkretnih dejstev, torej konkretno kakšne ukrepe in v katerem trenutku bi posamezne tožene stranke morale sprejeti, pa jih niso in zakaj prav te, ter tudi ni konkretiziral očitkov v smeri storitve kaznivih dejanj.
Obveznosti, ki jih ZGD nalaga članom uprave, so namreč po svoji naravi obligacija prizadevanja. Člani uprave si morajo pri opravljanju poslov z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da bi podjetje dolgoročno raslo in da bi v okviru tega bila zagotovljena tudi kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, kar pa ne pomeni, da je ta temeljni cilj tudi vedno dosežen. Tako pogosto tudi izpolnitev vseh obveznosti z zahtevano skrbnostjo, ne prepreči kratkoročne ali dolgoročne plačilne nesposobnosti, kar v končni posledici lahko vodi v stečaj.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika oziroma jih ne prereka, se štejejo za priznana, zato jih nasprotni stranki ni treba dokazovati. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati v pritožbi prvič zatrjevanih dejstev, saj toženka takšnih navedb v postopku na prvi stopnji ni podala, v pritožbi pa ni zatrjevala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti tekom prvostopenjskega postopka.
zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnini nad dolžnikom začeta prisilna poravnava, to ni ovira za zaznambo le-tega v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
ZPP v prvem odstavku 158. člena ureja temeljno pravilo glede stroškovnih posledic pri umiku tožbe kot odraz načela krivde. Predpostavlja se, da je tožnik, ki je z vložitvijo tožbe uveljavljal pravovarstveni zahtevek, pa kasneje od te zahteve odstopil, krivdno povzročil potrebne stroške nasprotni stranki. Za odgovornost tožeče stranke za povrnitev nastalih stroškov toženi stranki zato ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Če obstaja opravičljiva zamuda, vprašanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vezano na dolžnost pooblaščenca oziroma stranke, da telefonično obvesti sodišče o preložitvi naroka.
vročanje pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev – seznanitev s pisanjem – sklep o izvršbi
Četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na napako pri vročanju ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje na predlog stranke, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga.
motenje posesti – nadaljevano motilno dejanje – pojem – začetek teka roka za vložitev tožbe
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec že od druge polovice leta 2009 motil tožnikovo posest žive meje tako, da je s traktorjem pogosto vozil v živo mejo in pri tem (že tedaj) lomil njene veje, pri čemer tožnik po nobeni od teh voženj ni posadil novih poganjkov, izhaja, da je motenje posesti potekalo daljše časovno obdobje na isti način, prvotno stanje pa ni bilo vzpostavljeno, zato se pritožbeno sodišče strinja s argumentiranim stališčem sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za nadaljevano motilno dejanje, pri katerem rok za vložitev tožbe teče, odkar je tožnik zvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – začetek teka zastaralnega roka
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, torej, ko ni bilo ovir, da bi prišel do teh podatkov. To pa ne pomeni da bi oškodovanec moral počakati na konkreten znesek višine škode, temveč mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
Šteje se, da škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti, vendar le pod pogojem, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo.
Če je zaključiti, da je tožnik uspel dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, se vzročna zveza domneva in se nato dokazno breme prevali na toženo stranko, da dokaže, da vzročna zveza ni podana (ali da obstaja kateri izmed razbremenilnih razlogov iz 153. člena OZ) in se tako razbremeni objektivne odgovornosti.
Tudi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na vojaškem stanovanju mora Republika Slovenija izstaviti ustrezno listino sposobno za vpis lastninske pravice na podlagi 148. člena ZZK-1, če je kot lastnik stanovanja v zemljiški knjigi vpisana pravna ali fizična oseba.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
dvostranske pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve
Tožena stranka kot prodajalec ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene pogodbe iz 2. odstavka 102. člena OZ, če je bilo med pogodbenima strankama dogovorjeno časovno zaporedje dogodkov, ki je predvidevalo najprej overovitev podpisa prodajalca pri notarju ter šele nato plačilo kupnine.
Če bi bila dogovorjena dolžnost hkratnega plačila kupnine ob overovitvi podpisa prodajalca pri notarju, tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na kupca ne bi bil pomanjkljiv ali nesklepčen, saj bi ga lahko sodišče glede na ugovor sočasne izpolnitve obveznosti le delno zavrnilo tako, da bi določilo hkratno izpolnitev obveznosti tudi nasprotne stranke.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe – prodaja zemljišča – parcelacija zemljišča – kršitev pogodbene obveznosti – vračilo dvojne are
Predujem za parcelacijo zemljišča, ki je bilo predmet predpogodbe o prodaji zemljišča, je del stroškov parcelacije, ki po sklenjeni predpogodbi bremeni tožečo stranko. Ker tožeča stranka predujma ni plačala, ni izpolnila svoje obveznosti iz predpogodbe, zato ni upravičena do vrnitve dvojne are.
ZIZ člen 24, 24/3. ZGD-1 člen 425, 425/1, 429. ZFPPIPP člen 440.
sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo – vstop novega upnika v izvršbo - prehod terjatve - prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe
Ker je do izbrisa dosedanjega upnika prišlo na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (425. do 429. člen ZGD-1) in ne na podlagi določb sedmega poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem izvršilnem postopku postopati po določbah ZFPPIPP. S sklepom registrskega sodišča o izbrisu dosedanjega upnika iz sodnega registra pa je družba M. d.d., kot edini družbenik dosedanjega upnika, dokazala prehod terjatve nanjo.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja
Pravnomočna sodna odločba ima učinek inter partes, ter ne more vezati oseb, ki niso sodelovale v postopku ter torej nanj niso mogle vplivati.
Pogoja za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini po ODZ sta bila zakonita in dobroverna posest, torej posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in bila izvrševana v dobri veri, da je posestnik lastnik stvari, ki jo poseduje. Načelno mnenje razširjene seje ZVS z dne 4. 4. 1960 je skrajšalo priposestvovalno dobo iz 30 na 20 let.