nadaljevanje postopka – prekinitev zaradi postopka mediacije
V skladu s 15. členom ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Gre za specialno procesno ureditev, po kateri razlog za nadaljevanje postopka nastopi po samem zakonu (ex lege).
Ker se je toženka zavezala le, da bo storila vse, da bi se delu tožnikovega zemljišča spremenila namembnost rabe, ne pa, da bo do spremembe namembnosti dela tožnikovega zemljišča tudi dejansko prišlo oziroma da bo do spremembe namembnosti prišlo v določenemu roku, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo, ali je toženka dogovorjeno obligacijo prizadevanja tudi izpolnila. Ob ugotovljeni pogodbeni zavezi toženke bi lahko kršitev pogodbe, ki vzpostavlja pogodbeno odškodninsko odgovornost, pogodbene stranke, lahko predstavljala le opustitev ravnanj, s katerimi lahko toženka v postopku spremembe plana vpliva na spremembo namembnosti zemljišča, ne pa okoliščini, da do spremembe namembnosti še vedno ni prišlo (v smislu obligacije rezultata).
povzročitev škode – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – odgovornost zdravstvene ustanove – zdravniška napaka – denarna odškodnina – pravno priznana nepremoženjska škoda – strah za drugega
Zdravstveni zavod ne odgovarja za izid zdravljenja, temveč za to, da je zdravljenje opravljeno po profesionalnih standardih in s profesionalno skrbnostjo.
Strah za usodo drugega ni pravno priznana nepremoženjska škoda.
vročanje pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev – seznanitev s pisanjem – sklep o izvršbi
Četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na napako pri vročanju ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.
ZIZ člen 24, 24/3. ZGD-1 člen 425, 425/1, 429. ZFPPIPP člen 440.
sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo – vstop novega upnika v izvršbo - prehod terjatve - prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe
Ker je do izbrisa dosedanjega upnika prišlo na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (425. do 429. člen ZGD-1) in ne na podlagi določb sedmega poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem izvršilnem postopku postopati po določbah ZFPPIPP. S sklepom registrskega sodišča o izbrisu dosedanjega upnika iz sodnega registra pa je družba M. d.d., kot edini družbenik dosedanjega upnika, dokazala prehod terjatve nanjo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Če obstaja opravičljiva zamuda, vprašanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vezano na dolžnost pooblaščenca oziroma stranke, da telefonično obvesti sodišče o preložitvi naroka.
sodba na podlagi odpovedi – protiustavnosti zakonske določbe – fikcija odpovedi
Ker izpodbijana sodba temelji na določbi prvega odstavka 282. člena ZPP, katere protiustavnost je kasneje ugotovilo US RS, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnini nad dolžnikom začeta prisilna poravnava, to ni ovira za zaznambo le-tega v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Toženec se je s kupoprodajno pogodbo zavezal, da bo tožnica imela lastninsko pravico na individualno določenem prostoru (zemljišče pred teraso), česar ni izpolnil. Ker izpolnitev ni več mogoča, odgovarja odškodninsko.
Sodišče ni pojasnilo iz katerih izvedenih dokazov je sklepalo, da naj bi bilo tehtanje bal ob prevzemu običajen način preverjanja ustreznosti prevzetega blaga. Prvostopenjsko sodišče se v tem delu zgolj sklicuje na tako predlagan način preverjanja s strani tožeče stranke, ne da bi se opredelilo do ugovorov, ki jih je glede neustreznosti tovrstne metode podala prvotožena stranka v vlogi z dne 04. 06. 2007. O ustreznosti takšnega načina pregleda prevzetega blaga se kljub nasprotujočih si stališč pravdnih strank ni opredelil izvedenec gradbene stroke v svojem izvedenskem mnenju.
Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji – težko nadomestljiva škoda
Prodaja nepremičnine na dražbi ter obstoj stanovanjskega problema sama po sebi ne predstavljata nastanka nenadomestljive škode oz. težko nadomestljive škode, saj gre le za dejstvi, ki pomenita posledico izvršbe.
prepoved reformatio in peius - zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora o pridobitvi pravice
Sodišče druge stopnje odločitve sodišča prve stopnje ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila zgolj ona, zato pritožbeno sodišče odločitve v ugodilnem delu ni spreminjalo, čeprav pogoji za zaznambo spora niso izpolnjeni, ker predlagatelj v tožbi ni zatrjeval pridobitve lastninske pravice na izviren način.