Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Če obstaja opravičljiva zamuda, vprašanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vezano na dolžnost pooblaščenca oziroma stranke, da telefonično obvesti sodišče o preložitvi naroka.
vročanje pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev – seznanitev s pisanjem – sklep o izvršbi
Četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na napako pri vročanju ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.
motenje posesti – nadaljevano motilno dejanje – pojem – začetek teka roka za vložitev tožbe
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec že od druge polovice leta 2009 motil tožnikovo posest žive meje tako, da je s traktorjem pogosto vozil v živo mejo in pri tem (že tedaj) lomil njene veje, pri čemer tožnik po nobeni od teh voženj ni posadil novih poganjkov, izhaja, da je motenje posesti potekalo daljše časovno obdobje na isti način, prvotno stanje pa ni bilo vzpostavljeno, zato se pritožbeno sodišče strinja s argumentiranim stališčem sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za nadaljevano motilno dejanje, pri katerem rok za vložitev tožbe teče, odkar je tožnik zvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
ZIZ člen 24, 24/3. ZGD-1 člen 425, 425/1, 429. ZFPPIPP člen 440.
sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo – vstop novega upnika v izvršbo - prehod terjatve - prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe
Ker je do izbrisa dosedanjega upnika prišlo na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (425. do 429. člen ZGD-1) in ne na podlagi določb sedmega poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem izvršilnem postopku postopati po določbah ZFPPIPP. S sklepom registrskega sodišča o izbrisu dosedanjega upnika iz sodnega registra pa je družba M. d.d., kot edini družbenik dosedanjega upnika, dokazala prehod terjatve nanjo.
Toženec se je s kupoprodajno pogodbo zavezal, da bo tožnica imela lastninsko pravico na individualno določenem prostoru (zemljišče pred teraso), česar ni izpolnil. Ker izpolnitev ni več mogoča, odgovarja odškodninsko.
Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe – prodaja zemljišča – parcelacija zemljišča – kršitev pogodbene obveznosti – vračilo dvojne are
Predujem za parcelacijo zemljišča, ki je bilo predmet predpogodbe o prodaji zemljišča, je del stroškov parcelacije, ki po sklenjeni predpogodbi bremeni tožečo stranko. Ker tožeča stranka predujma ni plačala, ni izpolnila svoje obveznosti iz predpogodbe, zato ni upravičena do vrnitve dvojne are.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nagrade upravitelju
Sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 05. 2011 o nadomestilu upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase je pravilen. Pri izdaji tega sklepa je sodišče prve stopnje upravitelju priznalo nagrado od višine vnovčenega premoženja, pri tem pa je kljub zmotnemu citiranju starega Pravilnika pravilno uporabilo lestvico iz sedanjega Pravilnika. Po sedaj veljavnem določilu 7. člena Pravilnika nadomestilo upravitelja za vnovčenje stečajne mase ne glede na to ali gre za razdelitev splošne ali posebne mase, znaša 10 % od osnove vnovčenega premoženja, če to ni višje od 37.500,00 EUR (I. postavka), od vnovčene osnove nad 37.500,00 EUR pa 3.750,00 EUR + 4 %, če vnovčena masa ne presega 375.000,00 EUR (II. postavka).
Predpisana profesionalna skrbnost pri poslovanju stečajnega upravitelja tudi od njega terja, da na ustrezen način preveri, ali so še podani pogoji izvršljivosti sklepa o prodaji, v kolikor so podane druge dejanske okoliščine, ki bi kazale na to, da je bila vložena pritožba zoper tovrsten sklep sodišča prve stopnje. V kolikor bi se izkazale kot resnične trditve pritožnika v predlogu za razrešitev, da je bil stečajni upravitelj še pred pričetkom izvrševanja sklepa o prodaji od pritožnika neposredno izrecno obveščen o vložitvi pritožbe, bi takšno vedenje od stečajnega upravitelja terjalo, da preveri pri sodišču, ali je dejansko vložena pritožba, ki bi zadržala izvrševanje sklepa o prodaji. Sodobna komunikacijska sredstva in vzpostavljen sistem elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti takšen preizkus nedvomno omogočajo.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja
Pravnomočna sodna odločba ima učinek inter partes, ter ne more vezati oseb, ki niso sodelovale v postopku ter torej nanj niso mogle vplivati.
Pogoja za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini po ODZ sta bila zakonita in dobroverna posest, torej posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in bila izvrševana v dobri veri, da je posestnik lastnik stvari, ki jo poseduje. Načelno mnenje razširjene seje ZVS z dne 4. 4. 1960 je skrajšalo priposestvovalno dobo iz 30 na 20 let.
Namen in smisel instituta samopomoči ni v tem, da zato, ker naj bi soposestnik presegel meje izvrševanja soposesti, ne bi mogel več izvrševati niti soposesti v mejah, ki si jih je pridobil na dovoljen način. Zato pomeni dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči, na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, prekoračitev dovoljene samopomoči.
Večkratna odstranitev prejšnje ključavnice, ki ji sledi vzpostavitev prejšnjega stanja z namestitvijo nove ključavnice s strani tistega, v čigar soposest je poseženo, pomeni ponavljajoča motilna dejanja. Rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teče od vsakega motilnega dejanja posebej.
denacionalizacija – upravičenec do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa – obveznice Slovenske odškodninske družbe – uporaba zakona o pravdnem postopku
Menjalna pogodba ni bila sklenjena prostovoljno (svobodno), ampak zaradi sile državnega organa, ki je v hišo lastnic naselil različne ustanove, ki se iz nje niso imele namena izseliti. Državni organ je lastnici s takšnim dejanjem postavil pred izvršeno dejstvo in kakšna druga posebna prisila ni bila potrebna, ker večje prisile, kot da se nepremičnina fizično zasede, ni.
Smiselna uporaba določb 286. člena ZPP je, da se ta uporablja v tistih nepravdnih postopkih, ki se začnejo na predlog strank in za ugotavljanje tistih dejstev, ki jih je stranka dolžna dokazati.
nadaljevanje postopka – prekinitev zaradi postopka mediacije
V skladu s 15. členom ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Gre za specialno procesno ureditev, po kateri razlog za nadaljevanje postopka nastopi po samem zakonu (ex lege).
Ker se je toženka zavezala le, da bo storila vse, da bi se delu tožnikovega zemljišča spremenila namembnost rabe, ne pa, da bo do spremembe namembnosti dela tožnikovega zemljišča tudi dejansko prišlo oziroma da bo do spremembe namembnosti prišlo v določenemu roku, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo, ali je toženka dogovorjeno obligacijo prizadevanja tudi izpolnila. Ob ugotovljeni pogodbeni zavezi toženke bi lahko kršitev pogodbe, ki vzpostavlja pogodbeno odškodninsko odgovornost, pogodbene stranke, lahko predstavljala le opustitev ravnanj, s katerimi lahko toženka v postopku spremembe plana vpliva na spremembo namembnosti zemljišča, ne pa okoliščini, da do spremembe namembnosti še vedno ni prišlo (v smislu obligacije rezultata).
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka - obrazložen ugovor
Obravnavana zadeva je v fazi odločanja o ugovoru zoper dajatveni del sklepa o izvršbi, katerega pravna narava je podobna plačilnemu nalogu, zaradi česar ima začetek stečajnega postopka posledice, kot jih ima v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.
Če dolžnik ne ve, plačilo česa konkretno upnik od njega zahteva, bi bilo ob tem, da upniku svojega zahtevka v predlogu ni potrebno utemeljiti, niti k predlogu preložiti verodostojnih listin, na katere se sklicuje upnik in iz katerih bi izhajala njegova terjatev, nesorazmerno od dolžnika zahtevati konkretnejši ugovor. Dolžnik je s trditvami, da verodostojnih listin nima in ne ve zakaj gre, kot tudi ne, na čem temeljijo, zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru.
povzročitev škode – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – odgovornost zdravstvene ustanove – zdravniška napaka – denarna odškodnina – pravno priznana nepremoženjska škoda – strah za drugega
Zdravstveni zavod ne odgovarja za izid zdravljenja, temveč za to, da je zdravljenje opravljeno po profesionalnih standardih in s profesionalno skrbnostjo.
Strah za usodo drugega ni pravno priznana nepremoženjska škoda.