odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji – težko nadomestljiva škoda
Prodaja nepremičnine na dražbi ter obstoj stanovanjskega problema sama po sebi ne predstavljata nastanka nenadomestljive škode oz. težko nadomestljive škode, saj gre le za dejstvi, ki pomenita posledico izvršbe.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062710
ZGD člen 6, 258. OZ člen 131.
odgovornost članov uprave – spregled pravne osebnosti
Pritožnik očitkov o nesprejemu ukrepov za zagotovitev likvidnosti, o nevestnem gospodarjenju, zlorabi položaja in goljufiji ni konkretiziral z zatrjevanjem konkretnih dejstev, torej konkretno kakšne ukrepe in v katerem trenutku bi posamezne tožene stranke morale sprejeti, pa jih niso in zakaj prav te, ter tudi ni konkretiziral očitkov v smeri storitve kaznivih dejanj.
Obveznosti, ki jih ZGD nalaga članom uprave, so namreč po svoji naravi obligacija prizadevanja. Člani uprave si morajo pri opravljanju poslov z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da bi podjetje dolgoročno raslo in da bi v okviru tega bila zagotovljena tudi kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, kar pa ne pomeni, da je ta temeljni cilj tudi vedno dosežen. Tako pogosto tudi izpolnitev vseh obveznosti z zahtevano skrbnostjo, ne prepreči kratkoročne ali dolgoročne plačilne nesposobnosti, kar v končni posledici lahko vodi v stečaj.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Če obstaja opravičljiva zamuda, vprašanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vezano na dolžnost pooblaščenca oziroma stranke, da telefonično obvesti sodišče o preložitvi naroka.
vročanje pisanj – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev – seznanitev s pisanjem – sklep o izvršbi
Četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na napako pri vročanju ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.
skupno premoženje – obseg in deleži na skupnem premoženju – odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti
Bistveno za odločitev v zadevi je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo stanovanje kupljeno kot skupni projekt pravdnih strank v času trajanja ekonomske skupnosti pravdnih strank, pri čemer je bil polog za stanovanje plačan iz skupnih sredstev (ugotovitev višine pologa ni bistvena), prispevek pravdnih strank k skupnemu premoženju v smislu 59. člena ZZZDR pa je bil enak.
Dejstva, da je bilo sporno stanovanje v pretežni meri plačano s kreditom, ki ga je pridobil toženec po razpadu ekonomske skupnosti, zaradi česar predstavlja kredit posebno premoženje toženca, sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo v smislu višjega deleža toženca na skupnem premoženju. Vlaganje posameznega zakonca iz posebnih sredstev brez soglasja drugega zakonca v skupno premoženje po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, na višino deležev ne more vplivati. Toženec ni ne zatrjeval ne dokazal soglasja tožnice za pridobitev višjega deleža na skupnem premoženju na račun vlaganj posebnega premoženja v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti.
Toženka ni pasivno legitimirana v tej pravdi. Ni napravila motilnega dejanja, od postavitve kamnov ni imela koristi, nasprotno prizadevala si je, da se kamni odstranijo, zato je sodišče zahtevek zoper njo utemeljeno zavrnilo.
sodba na podlagi odpovedi – protiustavnosti zakonske določbe – fikcija odpovedi
Ker izpodbijana sodba temelji na določbi prvega odstavka 282. člena ZPP, katere protiustavnost je kasneje ugotovilo US RS, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – začetek teka zastaralnega roka
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, torej, ko ni bilo ovir, da bi prišel do teh podatkov. To pa ne pomeni da bi oškodovanec moral počakati na konkreten znesek višine škode, temveč mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
Namen in smisel instituta samopomoči ni v tem, da zato, ker naj bi soposestnik presegel meje izvrševanja soposesti, ne bi mogel več izvrševati niti soposesti v mejah, ki si jih je pridobil na dovoljen način. Zato pomeni dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči, na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, prekoračitev dovoljene samopomoči.
Večkratna odstranitev prejšnje ključavnice, ki ji sledi vzpostavitev prejšnjega stanja z namestitvijo nove ključavnice s strani tistega, v čigar soposest je poseženo, pomeni ponavljajoča motilna dejanja. Rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teče od vsakega motilnega dejanja posebej.
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 176, 176/2, 176/3, 179, 179/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – izjava insolventnega dolžnika o ugovoru – rok za izjavo – prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov
V pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek, dolžnik ne more več uveljavljati dejstev in dokazov o tem, da ugovorni razlogi niso podani, saj lahko to navede le v izjavi iz 176. člena ZFPPIPP.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
povzročitev škode – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – odgovornost zdravstvene ustanove – zdravniška napaka – denarna odškodnina – pravno priznana nepremoženjska škoda – strah za drugega
Zdravstveni zavod ne odgovarja za izid zdravljenja, temveč za to, da je zdravljenje opravljeno po profesionalnih standardih in s profesionalno skrbnostjo.
Strah za usodo drugega ni pravno priznana nepremoženjska škoda.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnini nad dolžnikom začeta prisilna poravnava, to ni ovira za zaznambo le-tega v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
URS člen 19, 35, 51. ZZDej, člen 45, 49. ZNP člen 70, 81.
prisilno pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice – odškodninska odgovornost zdravnika – poseg v osebnostne pravice
Prisilno pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice lahko pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti v pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete, pa tudi pravico do prostovoljnega zdravljenja in je zato, v skladu z Ustavo, tak poseg mogoč le v primerih, ki so določeni z zakonom in po postopku, ki je predpisan. Ob tem pa pritožnik spregleda, da je bilo za odločanje o tem, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za pridržanje, pristojno sodišče v posebej predpisanem postopku in ne zdravstvena ustanova.
skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – posebno premoženje – vlaganje v skupno nepremičnino po razpadu skupnosti
Zmotno je naziranje tožnika, da mu gre iz naslova vlaganj v nepremičnino po razpadu zakonske zveze večji solastni delež, saj vlaganje enega zakonca v skupno nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu skupnosti, ne vpliva na višino deležev na že pridobljenem skupnem premoženju. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno prikrajšanje tožnik uveljavlja le z obligacijskim zahtevkom.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6.
ugovor tretjega – odlog izvršbe – izvršilni stroški
Odločitev o stroških, nastalih, ker je tretji vložil ugovor in predlagal odlog izvršbe, je v izvršilnem postopku potrebno pridržati do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe oz. do izteka zakonskega roka za vložitev takšne tožbe.