skupno premoženje – obseg in deleži na skupnem premoženju – odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti
Bistveno za odločitev v zadevi je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo stanovanje kupljeno kot skupni projekt pravdnih strank v času trajanja ekonomske skupnosti pravdnih strank, pri čemer je bil polog za stanovanje plačan iz skupnih sredstev (ugotovitev višine pologa ni bistvena), prispevek pravdnih strank k skupnemu premoženju v smislu 59. člena ZZZDR pa je bil enak.
Dejstva, da je bilo sporno stanovanje v pretežni meri plačano s kreditom, ki ga je pridobil toženec po razpadu ekonomske skupnosti, zaradi česar predstavlja kredit posebno premoženje toženca, sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo v smislu višjega deleža toženca na skupnem premoženju. Vlaganje posameznega zakonca iz posebnih sredstev brez soglasja drugega zakonca v skupno premoženje po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, na višino deležev ne more vplivati. Toženec ni ne zatrjeval ne dokazal soglasja tožnice za pridobitev višjega deleža na skupnem premoženju na račun vlaganj posebnega premoženja v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnini nad dolžnikom začeta prisilna poravnava, to ni ovira za zaznambo le-tega v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Toženka ni pasivno legitimirana v tej pravdi. Ni napravila motilnega dejanja, od postavitve kamnov ni imela koristi, nasprotno prizadevala si je, da se kamni odstranijo, zato je sodišče zahtevek zoper njo utemeljeno zavrnilo.
Toženec se je s kupoprodajno pogodbo zavezal, da bo tožnica imela lastninsko pravico na individualno določenem prostoru (zemljišče pred teraso), česar ni izpolnil. Ker izpolnitev ni več mogoča, odgovarja odškodninsko.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje na predlog stranke, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji priposestvovanja
Pravnomočna sodna odločba ima učinek inter partes, ter ne more vezati oseb, ki niso sodelovale v postopku ter torej nanj niso mogle vplivati.
Pogoja za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini po ODZ sta bila zakonita in dobroverna posest, torej posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in bila izvrševana v dobri veri, da je posestnik lastnik stvari, ki jo poseduje. Načelno mnenje razširjene seje ZVS z dne 4. 4. 1960 je skrajšalo priposestvovalno dobo iz 30 na 20 let.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – začetek teka zastaralnega roka
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, torej, ko ni bilo ovir, da bi prišel do teh podatkov. To pa ne pomeni da bi oškodovanec moral počakati na konkreten znesek višine škode, temveč mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
denacionalizacija – upravičenec do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa – obveznice Slovenske odškodninske družbe – uporaba zakona o pravdnem postopku
Menjalna pogodba ni bila sklenjena prostovoljno (svobodno), ampak zaradi sile državnega organa, ki je v hišo lastnic naselil različne ustanove, ki se iz nje niso imele namena izseliti. Državni organ je lastnici s takšnim dejanjem postavil pred izvršeno dejstvo in kakšna druga posebna prisila ni bila potrebna, ker večje prisile, kot da se nepremičnina fizično zasede, ni.
Smiselna uporaba določb 286. člena ZPP je, da se ta uporablja v tistih nepravdnih postopkih, ki se začnejo na predlog strank in za ugotavljanje tistih dejstev, ki jih je stranka dolžna dokazati.
motenje posesti – nadaljevano motilno dejanje – pojem – začetek teka roka za vložitev tožbe
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec že od druge polovice leta 2009 motil tožnikovo posest žive meje tako, da je s traktorjem pogosto vozil v živo mejo in pri tem (že tedaj) lomil njene veje, pri čemer tožnik po nobeni od teh voženj ni posadil novih poganjkov, izhaja, da je motenje posesti potekalo daljše časovno obdobje na isti način, prvotno stanje pa ni bilo vzpostavljeno, zato se pritožbeno sodišče strinja s argumentiranim stališčem sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za nadaljevano motilno dejanje, pri katerem rok za vložitev tožbe teče, odkar je tožnik zvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
sodba na podlagi odpovedi – protiustavnosti zakonske določbe – fikcija odpovedi
Ker izpodbijana sodba temelji na določbi prvega odstavka 282. člena ZPP, katere protiustavnost je kasneje ugotovilo US RS, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče ni pojasnilo iz katerih izvedenih dokazov je sklepalo, da naj bi bilo tehtanje bal ob prevzemu običajen način preverjanja ustreznosti prevzetega blaga. Prvostopenjsko sodišče se v tem delu zgolj sklicuje na tako predlagan način preverjanja s strani tožeče stranke, ne da bi se opredelilo do ugovorov, ki jih je glede neustreznosti tovrstne metode podala prvotožena stranka v vlogi z dne 04. 06. 2007. O ustreznosti takšnega načina pregleda prevzetega blaga se kljub nasprotujočih si stališč pravdnih strank ni opredelil izvedenec gradbene stroke v svojem izvedenskem mnenju.
ZPP v prvem odstavku 158. člena ureja temeljno pravilo glede stroškovnih posledic pri umiku tožbe kot odraz načela krivde. Predpostavlja se, da je tožnik, ki je z vložitvijo tožbe uveljavljal pravovarstveni zahtevek, pa kasneje od te zahteve odstopil, krivdno povzročil potrebne stroške nasprotni stranki. Za odgovornost tožeče stranke za povrnitev nastalih stroškov toženi stranki zato ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nagrade upravitelju
Sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 05. 2011 o nadomestilu upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase je pravilen. Pri izdaji tega sklepa je sodišče prve stopnje upravitelju priznalo nagrado od višine vnovčenega premoženja, pri tem pa je kljub zmotnemu citiranju starega Pravilnika pravilno uporabilo lestvico iz sedanjega Pravilnika. Po sedaj veljavnem določilu 7. člena Pravilnika nadomestilo upravitelja za vnovčenje stečajne mase ne glede na to ali gre za razdelitev splošne ali posebne mase, znaša 10 % od osnove vnovčenega premoženja, če to ni višje od 37.500,00 EUR (I. postavka), od vnovčene osnove nad 37.500,00 EUR pa 3.750,00 EUR + 4 %, če vnovčena masa ne presega 375.000,00 EUR (II. postavka).
zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe – prodaja zemljišča – parcelacija zemljišča – kršitev pogodbene obveznosti – vračilo dvojne are
Predujem za parcelacijo zemljišča, ki je bilo predmet predpogodbe o prodaji zemljišča, je del stroškov parcelacije, ki po sklenjeni predpogodbi bremeni tožečo stranko. Ker tožeča stranka predujma ni plačala, ni izpolnila svoje obveznosti iz predpogodbe, zato ni upravičena do vrnitve dvojne are.