davek od dobička pravnih oseb - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - višina davčne osnove - izračun pribitkov
Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove se ta določi v verjetni višini, to je taki višini, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Višina davčne osnove je v izpodbijani odločbi obrazložena tako, da omogoča preizkus uporabljenih podatkov, kot tudi pravilnosti uporabljene metode in rezultata.
Količnike pribitkov je davčni organ ugotovil na podlagi kalkulacije cen artiklov, ki jih je tožnik sam določil, povprečni pribitek za mesec februar pa na podlagi podatkov o obsegu in vrsti prodanih artiklov v mesecu februarju 2002. Takšen izračun pribitka (ki je prikazan v tabeli 1, ki je sestavni del zapisnika) zagotavlja sorazmerje med napovedanimi odhodki in ocenjenimi prihodki. Pravilno povprečenje pa zagotavlja upoštevanje deleža porabe posameznega artikla v skupnem prometu.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - obrazložitev odločbe
Komisija mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije zato ne more biti podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.
molk organa - vročanje - datum vročitve - zavrženje tožbe
V spornem konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji po 5. in 28. členu ZUS-1, da bi mogel tožnik sprožiti upravni spor, kot če bi bila njegova pritožba zavrnjena. Ker ni več podana navedena zakonska fikcija, pomeni, da ni upravnega akta, zoper katerega bi bil mogoč upravni spor.
ZGO-1 člen 23, 23/2. ZSPDPO člen 11, 11/7. URS člen 14, 33, 67.
ukinitev grajenega javnega dobra - poseg v pravice uporabnikov javnega dobra - razpolaganje občine z nepremičninami
Ker tožniku z ukinitvijo dela javnega dobra ni bil onemogočen dostop do njegovih nepremičnin in na ukinjenem delu javnega dobra tudi ni mogel pridobiti lastninske pravice in na njem ni pridobil niti posebne pravice uporabe, mu z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene ustavne pravice določene v 14., 33. in 67. členu Ustave Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba zoper sklep o vpisu v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa
Ker tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in niti z navedbami v tožbi ne izpodbija dejstva, da je postal sklep In 97/20 pravnomočen pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka, vodenega pod Dn št. 3317/2010, in niti dejstva, da sklep In 97/20 učinkuje v korist upnice, v katere korist se vpis zahteva, je tožnikov pričakovanje, da bi s pritožbo zoper sklep Dn št. 3317/2010 lahko uspel, očitno v nasprotju z določbami ZZK-1.
Že samo dejstvo, da ne ob vložitvi zahteve, ne ob izdaji izpodbijanega sklepa, o isti upravni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno pomeni, da zaradi lispendence ni bila izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk za začetek upravnega postopka.
DDV - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka - poziv za prevzem postopka
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka postopka (80. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1). Skladno s 1. odstavkom 208. člena ZPP se postopek, ki je prekinjen zaradi prenehanja pravne osebe, nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.
brezplačna pravna pomoč - prosilec - pravna oseba - predujem za stroške stečajnega postopka - ugotavljanje finančnega položaja po ZFPPIPP
V 6. odstavku 233. člena ZFPPIPP je določeno, da je pravna oseba, ki nima sredstev za plačilo predujma za kritje stroškov stečajnega postopka, upravičena do brezplačne pravne pomoči v obliki plačila predujma po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Ker tožena stranka ni ugotavljala finančnega položaja in premoženja tožeče stranke tako, kot to določa ZFPPIPP, je njena odločitev vsaj preuranjena.
ukrep inšpektorja za gozdarstvo - prepovedani posegi v gozdu
Tožeča stranka nima prav, ko navaja, da zadevna parcela ni gozd, ker jo uporablja v kmetijske namene. Parcela je namreč kot gozd opredeljena v gozdnogospodarskem načrtu Gozdnogospodarske enote B., tožeča stranka pa je s tem, ko je del gozda na navedeni parceli ogradila in ga uporabljala za pašo, kršila ZG.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - odmera po inšpekcijskem postopku - davčna osnova - pravnomočnost odločbe, v kateri ugotovljena davčna osnova
Tožnik zmotno meni, da bi upravni organ moral odločbo o odmeri dohodnine izdati šele po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka od osebnega prejemka, v kateri je ugotovljena davčna osnova.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 6, 6/1, 52. ZMZ člen 43, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 59, 88. URS člen 19.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - pravo EU - Grčija
Tožnik je s svojimi ravnanji vnesel dvom v zatrjevano istovetnost. Ukrep omejitve osebne svobode je potreben, kajti če bi tožnik zapustil Azilni dom oziroma Slovenijo, njegove identitete v smislu 4. alinee 23. člena in 1. odstavka 43. člena ZMZ v postopku ne bi bilo mogoče ugotoviti.
Vračanje prosilcev za azil v Grčijo zaradi varstva človekovih pravic, upoštevajoč stališče UNHCR, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z začasnimi odredbami in sodno prakso nekaterih nacionalnih sodišč v državah članicah EU, do nadaljnjega ni možno.
lokalne volitve - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Občinski svet odloči o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije ob potrditvi mandatov članov Občinskega sveta. Določbi 100. in 101. člena ZLV se glede na določbo 114. člena ZLV uporabljata tudi ko gre za volitve članov krajevne skupnosti. Ker je bila konstitutivna seja sveta KS dne 29. 10. 2010, je tožnikova pritožba vložena dne 4. 11. 2010 prepozna.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZVVJTO člen 2, 6, 6/2, 6/4. ZUP člen 2, 2/2.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stvarna pristojnost
V obravnavni zadevi ni šlo za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj njegova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki ga je občina oziroma njene pravne prednice sklenila za občane - torej v njihovem imenu in za njihov račun - s pravnimi predniki B. in SIS. V obravnavanem primeru gre zato za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je sam prispeval, občina pa v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije.
Gradbeni inšpektor je vezan na pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve, dokler ta obstoji. Če je bilo gradbeno dovoljenje v konkretnem primeru izdano tožnici brez njene zahteve in kasneje v to ni izrecno ali molče privolila, gre za okoliščino iz 4. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, zaradi katere se odločba lahko izreče za nično. To pa po 3. odstavku 280. člena ZUP lahko stori le organ, ki je gradbeno dovoljenje izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal. Vprašanje ničnosti gradbenega dovoljenja je stvar odločanja o izrednem pravnem sredstvu in ne gre morebiti za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, saj ne gre za element dejanskega stanja konkretnega inšpekcijskega postopka.
vodno dovoljenje - vodna pravica - lastna oskrba s pitno vodo - priključitev na javni vodovod
V skladu s 1. odstavkom 117. člena ZV-1 je mogoča lastna oskrba s pitno vodo le na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, pri čemer mora stranka za tako lastno oskrbo pridobiti vodno pravico.
Inšpekcijska odločba glede prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture pomeni, da so za nelegalno zgrajeni objekt (pristojen za tako ugotovitev je gradbeni inšpektor) prepovedana dejanja, ki so sicer dovoljena za legalno zgrajene objekte, torej tiste, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja. Prepoved o izvedbi komunalnih priključkov pa v ničemer ne vpliva na ugotovitev, da je na območju, kjer stoji tožničina stavba, zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - dolžnost preživljanja - pritožbena novota
Nova dejstva se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlog le, če so obstajala v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti na obravnavi. Za odločitev je zato bistveno, ali je obrazec, na katerem je tožnik vložil zahtevo za oprostitev plačila NUSZ, že na prvi stopnji omogočil, da navede vse za odločitev pomembne okoliščine. Obrazec je po mnenju sodišča nepopoln, saj ne omogoča vpisa vseh relevantnih podatkov. Zavezančeva zakonska dolžnost, da preživlja tretje osebe, čeprav te ne živijo skupaj z njim, ima namreč za posledico zmanjšanje sredstev za njegovo lastno preživljanje, kar pa lahko vpliva na „ogroženost življenjskega obstoja zavezanca“ po 2. odstavka 14. člena Odloka.
Organ mora pri določitvi denarne odškodnine, upoštevati vse konkretne okoliščine primera, povezane s posameznim oškodovancem (načelo individualizacije), zlasti intenzivnost in trajanje njegovih duševnih bolečin. Poleg individualizacije denarne odškodnine pa je treba pri odmeri upoštevati tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki pri odmeri med drugim terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine. Navedeno načelo tako tudi pri odmeri odškodnin za duševne bolečine po ZOZKD terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti države, saj se sredstva glede na 36. člen zakona zagotavljajo v okviru proračuna (v konkretnem primeru je to presojo opravil že zakonodajalec, ko je kot maksimum določil 10.000 EUR odškodnine za duševne bolečine), in prakse komisije v podobnih primerih nepremoženjskih škod.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 66, 66/1.
upravni spor - trditveno breme - gradbeno dovoljenje - emisije hrupa - stranski udeleženec - javna korist
Tožba je samostojno pravno sredstvo, zato trditvena podlaga tožbe obsega le navedbe v tožbi in se tožnik ne more sklicevati na navedbe, ki jih je podal v kakšni prejšnji vlogi. Tožnik mora namreč razložiti, zakaj toži.
Stranski udeleženec se lahko udeležuje postopka le zaradi varstva svoje osebne koristi, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, ne pa zaradi varstva tuje ali javne koristi.
Tožnik ne zatrjuje nobenega od razlogov, ki so po 293. členu ZUP podlaga za ustavitev izvršilnega postopka oz. tega, da je za manežo pridobil gradbeno dovoljenje, zaradi česar ta ni več nelegalna gradnja in je zaradi tega ni treba odstraniti. Poleg tega tožnik ne izpodbija stališča iz izpodbijanega akta, da s spremembo vrste rabe gradnja objekta ni legalizirana in da je treba gradbeno dovoljenje pridobiti za objekt, ne pa za zemljišče. Nasprotno, meni, da bi morala toženka iz tega razloga obnoviti postopek. To pa ne more biti razlog za nezakonitost izdanega sklepa o zavrnitvi predloga za ustavitev upravne izvršbe inšpekcijske odločbe.