ZDavP-2 člen 87, 102, 102/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 42, 43. ZFPPod člen 12.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog plačila davka - hujša gospodarska škoda - plačilna nezmožnost - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov - vpliv davčnega zavezanca na nastanek plačilne nezmožnosti ali na izgubo sposobnosti pridobivanja dohodka
Tožeča stranka ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi kazali na to, da je storila vse, kar je možno, da bi se izognila plačilni nezmožnosti. Dejstvo, ki ga zatrjuje, da je v času nakupa trošarinskih izdelkov (energentov) nastopala kot dobroverni kupec, saj ni mogla vedeti ali preveriti, če je bila trošarina za energente že plačana, po presoji sodišča ni dogodek, na katerega ne bi mogla vplivati. Iz dokumentacije, ki je spremljala pošiljke in s katero je bila tožeča stranka kot prevoznik tudi seznanjena, je jasno razvidno, da je prejemnik blaga družba A. ter da bi morala kot prevoznik, trošarinske izdelke dostaviti omenjeni družbi, pa jih je dostavila direktno v svoje skladiščne prostore, in jih kupila od družbe B. Tožeča stranka je s tem, ko je trošarinske izdelke kupila od prej omenjene družbe, lahko vedela, da gre za posle verižne preprodaje, ki lahko predstavljajo dolgoročno tveganje.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 36, 37, 37/1, 37/2.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov - obročno plačilo davčnega dolga
Socialne razmere in zdravstveno stanje tožnika in njegovih družinskih članov, je tožena stranka upoštevala, saj je v odločbi organa druge stopnje navedla pravilne razloge zaradi katerih, v konkretnem primeru, upoštevaje dohodke na družinskega člana in premoženje zavezanca, tudi ob upoštevanju slabšega zdravstvenega stanja tožnika in njegove žene, glede na višino dolga, plačilo dolga ne bo ogrozilo njihovega preživljanja.
Prvostopna odmerna odločba je s potekom paricijskega roka na podlagi prvega odstavka 20. člena ZDavP v zvezi s četrtim odstavkom 224. člena ZUP postala izvršljiva, vendar pa se zaradi odloga prisilna izterjava ni mogla začeti. Tožnik je namreč prosil za odlog prisilne izterjave pred nastopom izvršljivosti odločbe. Odločitev prvostopnega organa, ki je tek zamudnih obresti vezala zgolj na datum izvršljivosti, ne pa na datum, ko je odlog nehal učinkovati, je zato v nasprotju z materialnim pravom.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - ugotovitvena odločba - stvarna pristojnost
ZEKom za uporabniške spore ne pozna ugotovitvenega zahtevka ene stranke do druge za priznanje neke pravice iz tega spora. V uporabniškem sporu pa tudi ne gre za ugotavljanje neke pravice, temveč za razreševanje pravnega razmerja med naročnikom in operaterjem tako, da mora stranka nekaj opraviti ali pa opustiti.
Pristojnost tožene stranke je omejena na reševanje uporabniških sporov iz prvega odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - vložitev predloga - aktivna legitimacija
Tožnik neutemeljeno ugovarja pomanjkanju aktivne legitimacije predlagatelja postopka, A. d.o.o. Iz podatkov v predloženem spisu je razvidno, da je A., d.o.o., upravnik obravnavane stavbe, kot tak pa je po prvem odstavku 81. člena ZEN upravičen vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Zato tožnik zmotno meni, da bi moral imeti njegovo pooblastilo za sprožitev postopka vpisa.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - obrazložitev odločbe
Komisija mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije zato ne more biti podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.
molk organa - vročanje - datum vročitve - zavrženje tožbe
V spornem konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji po 5. in 28. členu ZUS-1, da bi mogel tožnik sprožiti upravni spor, kot če bi bila njegova pritožba zavrnjena. Ker ni več podana navedena zakonska fikcija, pomeni, da ni upravnega akta, zoper katerega bi bil mogoč upravni spor.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - ureditev meje - mejna obravnava
V konkretnem primeru tožnik s priloženimi dokazi ni dokazal, da so podatki o vpisu oz. vrisu o ureditvi in zamejničenju meje tožnikove parc. št. 1735/25 k.o. ... s parcelo št. 1861/3 k.o. ... v elaboratu in posledično v zemljiškem katastru v neskladju z ugotovljenim dejanskim stanjem v naravi, kot je bilo ugotovljeno na mejni obravnavi dne 18.7.2002, kjer je bil prisoten tudi tožnik in je podpisal zapisnik.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - gospodarska celota
V postopku prvostopni organ ni ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru za gospodarsko celoto v smislu določb ZDKG. Po pritožbenem ugovoru, da predmetne nepremičnine ne predstavljajo gospodarske celote v smislu 3. člena ZDKG, drugostopni organ tako ni imel podlage za pritrditev prvostopni odločbi, kljub temu, da je poskušal odločitev prvostopnega organa argumentirati s podatki, ki jih je ugotovil na karti Telefonskega imenika Slovenije.
Že ob vložitvi tožbe niso bili izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka, s kakršno je tožnica sprožila ta upravni spor. O tožničinem zahtevku za posek drevja na parc. št. 725, 308 in 320, k.o. ..., je bilo odločeno z odločbo z dne 30. 12. 2009. Odločba je bila tožnici dne 23. 12. 2009 puščena v predalčniku, ker osebna vročitev ni bila uspešna. Vročitev se s tem šteje za pravilno opravljeno. Glede na navedeno tožnica neutemeljeno trdi, da organ o njeni zahtevi ni odločil.
Sodišče ugotavlja, da že ob vložitvi tožbe niso bili izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka, s kakršno je tožnik sprožil ta upravni spor, saj je bilo o njegovem zahtevku za posek drevja na parc. št. 763/1 k.o. ... že odločeno in posek drevja odobren.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1.
gozdna cesta - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest je zakonska obveznost, ki se uvaja z določbami zakona (ZG), način njene odmere in plačila pa je podrobneje urejen z uredbo.
davek od dobička pravnih oseb - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - višina davčne osnove - izračun pribitkov
Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove se ta določi v verjetni višini, to je taki višini, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Višina davčne osnove je v izpodbijani odločbi obrazložena tako, da omogoča preizkus uporabljenih podatkov, kot tudi pravilnosti uporabljene metode in rezultata.
Količnike pribitkov je davčni organ ugotovil na podlagi kalkulacije cen artiklov, ki jih je tožnik sam določil, povprečni pribitek za mesec februar pa na podlagi podatkov o obsegu in vrsti prodanih artiklov v mesecu februarju 2002. Takšen izračun pribitka (ki je prikazan v tabeli 1, ki je sestavni del zapisnika) zagotavlja sorazmerje med napovedanimi odhodki in ocenjenimi prihodki. Pravilno povprečenje pa zagotavlja upoštevanje deleža porabe posameznega artikla v skupnem prometu.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zahteva za odpravo odločbe - rok za vložitev zahteve - oseba, upravičena za vložitev zahteve - ničnostni razlogi
Napačno stališče upravnega organa o pomanjkanju aktivne legitimacije A.A. na odločitev o zavrženju njene zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ni moglo vplivati, saj je upravni organ kot primaren razlog za zavrženje zahteve navedel potek roka, v katerem je mogoče izdati odločbo o razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici. Glede na to, da je ta rok v 277. členu ZUP omejen na eno leto od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena, je tudi po mnenju sodišča to pravilen razlog za odločitev o zavrženju.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma
Manjša razlikovalnost prejšnje znamke zahteva manjšo razlikovalnost poznejšega znaka, da se bo že štel za nepodobnega prejšnji znamki. Nizka stopnja podobnosti med blagom se nadomesti z visoko podobnostjo med znakom in znamko ter obratno.
ZDavP-2 člen 99. ZDavP-1 člen 34. ZDavP člen 95, 95/4.
davek na dodano vrednost (DDV) - zamudne obresti - vračilo zamudnih obresti - preveč plačani ddv - vrnitev preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV)
ZDavP, ki je veljal v času, ko je tožeča stranka plačala navedeni znesek davka, je v 99. členu določal, da davčni zavezanec plačuje davek na podlagi odločbe o odmeri davka, ki jo izda davčni organ; na podlagi obračuna, ki ga izvrši davčni zavezanec sam (samoobdavčitev) in na podlagi obračuna in vplačila davka, ki ga za davčnega zavezanca izvrši delodajalec oziroma izplačevalec od vsakega posameznega dohodka. Določba 2. odstavka 99. člena ZDavP-2, kot vse enake določbe v ZDavP in ZDavP-1, ne daje podlage za plačilo obresti, temveč iz kroga upravičencev do njih izključuje tiste, ki sami izračunajo in plačajo davek med letom in ga plačujejo z akontacijami.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 3.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačila za krmne mešanice - dejanska raba - šifra dejanske rabe
Za opredelitev zemljišča kot trajni travnik ne zadostuje, da gre za zemljišče, ki se ga pase, temveč je določen še dodaten pogoj, in sicer da gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar.
ZDDPO člen 11, 12. SRS (1993) standard 10, 21. ZDavP člen 20, 20/1, 96, 96/1.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina - dolgoročne rezervacije - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka
Glede ugovora zastaranja sodišče vztraja pri stališču, da je pravica do odmere davka uresničena že, ko je izdana odmerna odločba prve stopnje, in ne šele z njeno dokončnostjo. Pri tem se upošteva posebnost zakonske ureditve, po kateri postane odmerna odločba organa prve stopnje izvršljiva s trenutkom vročitve davčnemu zavezancu, saj pritožba ne zadrži njene izvršitve.
Sporni računi tuje agencije so izstavljeni za pavšalni mesečni znesek, iz njihove vsebine pa nista razvidna vrsta in obseg opravljenih storitev. Tega tudi ne izkazuje predložena pogodba, sklenjena med tujo agencijo in matično družbo tožeče stranke, niti druge listine, ki jih je tožeča stranka predložila med postopkom. Zato je pravilen zaključek, da so bili odhodki knjiženi na podlagi neverodostojnih listin in jih zato davčno ni mogoče priznati.
Odločitev je ustrezno obrazložena tudi v pogledu dolgoročnih rezervacij, pravilna pa je tudi po vsebini, saj obravnavana rezervacija ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz SRS 10 ne v formalnem in ne v vsebinskem pogledu. V formalnem pogledu se namreč ugotavlja, da je bil za to rezervacijo priložen samo dokument (izhodišče plana za leto 1997), ki ni ustrezna podlaga za oblikovanje rezervacij, v vsebinskem pa, da gre za stroške (reklamiranja) v letu 1997, ki nimajo povezave z učinki leta 1994 in ki lahko bremenijo le obdobje, v katerem bodo nastali.
poštne storitve - dostop do storitev ali izvajanjem poštnih storitev - spor glede odškodnine - odškodnina za poškodovane pakete - stvarna pristojnost
Odločanje o odškodninski odgovornosti ni spor v zvezi z dostopom do storitev oziroma izvajanju, kot to določa 2. odstavek 39. člena ZPSpo-2. Tožena stranka je zato presegla svojo stvarno pristojnost za reševanje spora, ki je določena v 39. členu ZPSto-2, ko je reševala ugovor, ki se je nanašal na vprašanje odškodninske odgovornosti tožeče stranke zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti, določene v pogodbi. Navedeno pomeni, da ni stvarno pristojna reševati civilno pravnih sporov, kot izhaja iz pristojnostnih določb 1. člena ZPP.